Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 3. 2009
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Viljema Piriha, Ljubljana, na seji 5. marca 2009
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 233. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – ur. p. b.) se zavrne.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b.) se zavrže.
3.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 499/2008 z dne 4. 3. 2008 v zvezi s plačilnim nalogom Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana št. 20021527 z dne 14. 4. 2006 se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena predpisa. Zatrjuje, da je prvi odstavek 233. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) v neskladju z 2., s 14., z 21., s 27., z 28. členom in s tretjo ter četrto alinejo 29. člena Ustave. Prvi odstavek 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) naj bi bil v neskladju z 2., s 14., z 21., s 27., z 28. členom in s tretjo alinejo 29. člena Ustave. Meni, da bo zavladal pravni kaos, če bo obveljalo lastništvo vozila kot dokaz storitve kaznivega dejanja in ne v postopku ugotovljeno dejanje storilca. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da sta bili izpodbijani določbi uporabljeni v postopku zoper njega. Pobudnik oziroma pritožnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper posamična akta, navedena v 3. točki izreka tega sklepa. V zvezi z izpodbijanima posamičnima aktoma zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 25., 27., 28., 29. in 38. člena Ustave.
2.Ustavnost prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 je Ustavno sodišče že presojalo. V odločbi št. U-I-292/05 z dne 19. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 73/08) je zavrnilo očitke predlagatelja in pobudnikov, da je ureditev, ki določa domnevo odgovornosti lastnika vozila oziroma imetnika pravice uporabe vozila, v neskladju z 22. členom Ustave v zvezi z drugo in s četrto alinejo 29. člena Ustave in s 27. členom Ustave. Pri tem je opozorilo, da se obdolženec v postopku o prekršku razbremeni domneve že tedaj, ko izkaže razumen dvom v resničnost domnevanega dejstva, ne pa zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška. Pobudnik zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve s številnimi določbami Ustave, vendar za svoje trditve ne navaja konkretnih razlogov. Ker ne pojasni, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z 2., s 14., z 21., s 27., z 28. členom in s tretjo ter s četrto alinejo 29. člena Ustave, teh očitkov ni bilo mogoče preizkusiti. Z izražanjem pavšalne ocene o posledicah, ki naj bi jih imela izpodbijana ureditev, zatrjevanega neskladja z Ustavo ni mogoče utemeljiti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).
3.Pobudnik izpodbija tudi prvi odstavek 66. člena ZP-1, ki je bil spremenjen z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – ZP-1E). Na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so po vloženi pobudi prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove neustavnosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo.
4.Pobudnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodbo, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova zahteva za sodno varstvo. Zoper to sodbo na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena. Ker iz izpodbijane sodne odločbe ne izhaja, da bi sodišče pri odločanju uporabilo določbo prvega odstavka 66. člena ZP-1, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti te določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 66. člena ZP-1 zavrglo (2. točka izreka).
5.Ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper posamična akta iz 3. točke izreka zavrglo.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik
[1]Prvi odstavek 66. člena ZP-1 se je glasil: "Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odločba prekrškovnega organa spremenjena v škodo storilca, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov, navedenih v 154. členu tega zakona."