U-I-122/97

16. 9. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Dolharja iz Predoselj na seji dne 16. septembra 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik v pobudi z dne 30. 4. 1997 in v dopolnitvi pobude z dne 26. 5. 1997 izpodbija Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju: ZRLI). Navaja, da izpodbijani zakon (13. člen) zaradi pomanjkanja določb, ki bi urejale agitacijo za pridobivanje podpisov v podporo zahtevi volivcev za razpis referenduma, dopušča možnost "izvajanja agitacije na različne načine, tudi s poseganjem v zasebnost odločanja posameznika", kar naj bi bilo v nasprotju s 35. členom Ustave. S tem naj bi bilo omogočeno tudi izvajanje pritiska na posameznika, kar naj bi bila kršitev tudi mednarodne konvencije o človekovih pravicah. Pobudnik meni, da je izpodbijani zakon nedorečen, ker "ne loči referendumov z materialnimi posledicami in referendumov z nematerialnimi posledicami", kar naj bi bilo v neskladju s 26. členom Ustave.

Protiustavnost naj bi bila v tem, da Zakon ne določa, kdo nosi materialne posledice za povzročeno škodo v primeru, da referendum uspe. Predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da je ZRLI nedorečen, zadrži njegovo izvajanje in naloži Državnemu zboru, da ga dopolni.

2.ZRLI ne vsebuje posebnih določb o načinu javne propagande v zvezi z referendumom, tako kot je urejena volilna propaganda v Zakonu o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97 - v nadaljevanju: ZVolK). V 44. členu le določa, da se mora javna propaganda v zvezi z referendumom končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja. To pomeni, da niso z Zakonom določene dopustne oblike javne propagande, ampak so dovoljena vsa dejanja, ki niso prepovedana. Ustava v 35. členu, s tem ko jamči nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter njegove zasebnosti in osebnostnih pravic, hkrati zagotavlja tudi t.i. splošno svobodo ravnanja ljudi (odločba št. U-I-137/93, Uradni list RS, št. 42/94 in OdlUS III, 62 ter sklep št. U-I-234/97, OdlUS VI, 161). Za vsako dejanje v okviru javne propagande, ki bi poseglo v ustavno varovano pravico do zasebnosti, ima prizadeti volivec pravico do sodnega varstva te svoje pravice tako v okviru kazenskopravnega kot civilno pravnega varstva. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99 - KZ) v posebnem - sedemnajstem - poglavju določa kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve. V njegovem 162. členu je kršitev proste odločitve volivcev določena kot kaznivo dejanje. Zato so pobudnikove trditve, da neurejenost načina javne propagande dopušča izvajanje referendumske kampanje na način, ki bi pomenil poseganje v človekovo zasebnost, varovano s 35. členom Ustave, očitno neutemeljene. Glede na to, da se pobudnik izrecno sklicuje le na 35. člen Ustave, se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali bi utegnilo biti to, da javna propaganda v zvezi z referendumom zakonsko ni urejena, v neskladju s kakšno drugo ustavno določbo.

3.Očitno neutemeljena je tudi pobudnikova trditev, da bi moral izpodbijani zakon v skladu s 26. členom Ustave določiti, kdo odgovarja za škodo, ki nastane, če je predlog na referendumu sprejet. Sprejem odločitve na referendumu ne more pomeniti protipravnega ravnanja, kakor tudi ne more povzročiti protipravne škode. Ustava v 26. členu daje pravico do povračila škode le, če je škoda nastala s protipravnim ravnanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil.

4.Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude