Jedro

Ovira za članstvo v upniškem odboru je podana, če ima upnik v razmerju do osebe, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika, položaj ožje povezane osebe. Med slednje spadajo tudi zunajzakonski partnerji teh oseb. Obstoj zunajzakonske skupnosti predstavlja predhodno vprašanje za ugotovitev položaja ožje povezane osebe, glede katere obstoji zakonska ovira za imenovanje za člana upniškega odbora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka glede imenovanja A. A., za članico upniškega odbora razveljavi ter se sklep sodišča prve stopnje v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se oblikuje upniški odbor nezavarovanih upnikov, ki ima pet članov (I. točka izreka). Za člane upniškega odbora je imenovalo upnike: (1) B., d. o. o., (2) C. C., (3) D., d. o. o., (4) A. A., (5) E., d. o. o., (II. točka izreka).

2. Pritožbo zoper II. točko izreka navedenega sklepa je vložil upnik F. F. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi je navedel, da A. A. ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za članico upniškega odbora po drugem odstavku 78. členu ZFPPIPP, saj gre za zunajzakonsko partnerico G. G. Navedel je tudi, da bi moralo sodišče, namesto A. A., za člana upniškega odbora imenovati pritožnika, saj je glede terjatve v višini 127.500,00 EUR na podlagi prisilne cesije vstopil v položaj prejšnjega upnika C. C. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče je pritožbo poslalo v odgovor dolžniku, upravitelju ter članici upniškega odbora A. A. Nihče od njih na pritožbo ni odgovoril. 4. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo oziroma sklep prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je iz pritožbe razvidno, da pritožnik napada imenovanje A. A. za članico upniškega odbora, ne pa tudi imenovanja drugih članov upniškega odbora, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje preizkušalo v tem obsegu.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sklenilo, da se oblikuje upniški odbor nezavarovanih upnikov, ki ima pet članov. Za člane upniškega odbora je imenovalo upnike, za katere je ugotovilo, da imajo po seznamu terjatev najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika (80. člen ZFPPIPP) in ki so v postopku pravočasno prijavili svoje terjatve ter pri njih ni ovir za članstvo v upniškem odboru iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

7. Kot je navedel pritožnik v pritožbi, obstoji za imenovanje upnice A. A. za članico upniškega odbora ovira iz 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Kot je navedel pritožnik, ima A. A. položaj ožje povezane osebe do osebe iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, saj je zunajzakonska partnerica G. G. Glede slednjega pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ne more bili član upniškega odbora, saj je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika.

8. Ovira iz 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je podana, med drugim, tudi v primeru, če ima upnik v razmerju do osebe, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika, položaj ožje povezane osebe. Med slednje spadajo tudi zunajzakonski partnerji teh oseb (18. člen ZFPPIPP).

9. Obstoj zunajzakonske skupnosti predstavlja predhodno vprašanje za ugotovitev položaja ožje povezane osebe, glede katere obstoji zakonska ovira za imenovanje za člana upniškega odbora. V primeru, če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka 4. člena Družinskega zakonika (DZ), se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 4. člena DZ).

10. V konkretnem primeru je upnik v pritožbi1 podal trditve iz katerih izhaja, da obstoji med A. A. in G. G. življenjska skupnost, ki ima vse znake zunajzakonske skupnosti po prvem odstavku 4. člena DZ. Iz navedenih trditev izhaja, da ima A. A. položaj ožje povezane osebe do osebe iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Kot je bilo že navedeno, nobena od oseb, ki jim je bila pritožba poslana v odgovor (med njimi pa je tudi A. A.), odgovora na pritožbo ni vložila. Te navedbe so zato v pritožbenem postopku ostale neprerekane (prvi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožniku je tako uspelo zasejati dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, po katerem ni ovir za imenovanje A. A. kot članice upniškega odbora.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v ponovljenem postopku ugotoviti, kateri izmed upnikov izpolnjuje pogoje za članstvo v upniškem odboru ter ga imenovati za člana upniškega odbora namesto A. A. 12. Po povedanem je torej pritožba, ki napada imenovanje A. A. za članico upniškega odbora, utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Ker je upnik navedena dejstva lahko uveljavljal šele s pritožbo, jih je treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).