Jedro

Zahtevi za denacionalizacijo je treba priložiti vse listine, ki so navedene v 62. členu ZDen, tudi potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 1.9.2000, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote K., Oddelka za gospodarstvo z dne 9.12.1999. Z njo je bila na podlagi 3. odstavka 137. člena ZUP/86 zahteva za denacionalizacijo nepremičnega premoženja vl. št. 14 k.o. Č.p. zavrnjena, ker vlagateljica zahteve M.L. ni predložila potrdila o vpisu upravičenca (njenega očeta F.J.) v evidenco o državljanstvu.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da tožnica kljub pozivu organa prve stopnje (poziv z dne 28.9.1999), da predloži manjkajoče potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco v državljanstvo tega ni storila niti ni zaprosila za podaljšanje roka. Zato je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je na podlagi predloženih listin zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, saj tožnica ni izkazala upravičenosti zahtevka. Tudi če gre za vračanje po 12. členu ZDen je treba v postopku denacionalizacije najprej ugotoviti državljanstvo prejšnjega lastnika. Zato je presodilo, da je brezpredmetno stališče tožnice, da uveljavlja vračanje podržavljenega premoženja na podlagi 12. in ne na podlagi 9. člena ZDen.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da naj bi bila zahteva za denacionalizacijo vložena na podlagi 12. in ne na podlagi 9. člena ZDen, saj naj bi tožnica zahtevi za denacionalizacijo že predložila svojo domovnico. Če je organ prve stopnje menil, da zahteva za denacionalizacijo ni popolna, potem bi moral z ozirom na 3. odstavek 63. člena ZDen sam pridobiti ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma vlogo zavreči na podlagi 68. člena ZDen. Če pa je bila zahteva zavrnjena na podlagi materialnopravnega predpisa, potem organ prve stopnje svoje odločitve temu ustrezno ni utemeljil. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev. Postopek za denacionalizacijo se začne na podlagi zahteve, ki jo vloži upravičenec oziroma njegov pravni naslednik, ki mora poleg splošnih podatkov (67. člen ZUP/86), vsebovati še podatke po določbi 62. člena ZDen. Zahtevi pa je treba priložiti tudi v navedeni določbi predvidene listine. Na to, kaj mora še navesti in predložiti, je bila tožnica, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in upravnih spisov, tudi po presoji pritožbenega sodišča, v skladu s pravili postopka pravilno opozorjena.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne vplivajo. V zadevi ni sporna ugotovitvena odločba o državljanstvu upravičenca, ampak dejstvo, da tožnica ni pravočasno predložila potrdila o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu. Omenjeno potrdilo je bilo namreč predloženo (tako izhaja iz upravnih spisov) skupaj s pritožbo v upravnem postopku. Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, ker organ prve stopnje svoje zahteve ni zavrgel na podlagi 68. člena ZUP, ampak jo je zavrnil na podlagi 3. odstavka 137. člena ZUP; v obeh primerih gre namreč za negativno odločitev. Pravno nepomembno je tudi sklicevanje na 12. člen ZDen kot na podlago za vračanje podržavljenega premoženja iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.