Jedro

Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačilo zneska 26.824,24 SIT z zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje in stroškov postopka v znesku 25.583,40 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanih odločitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija ni dovoljena.

Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska (2. odstavek 382. člena ZPP). Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št.55/92), ki je v času vložitve tožbe (18.10.1993) že veljal, je s svojim 9. členom zvišal med drugim tudi v 2. odstavku 382. člena ZPP določeno vrednost denarne terjatve na 80.000,00 Sit. Revizija je tako dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega ta znesek. Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.