Jedro

Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico o kateri teče pravda, lahko stopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Toženka v spremembo tožbe ni privolila, zato je bilo treba izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi, že zato razveljaviti.

Glede obsodilnega dela po nasprotni tožbi (v zvez z odpravo napak) je sodišče prve stopnje odločilo mimo tožbenega zahtevka in tudi sicer višino napačno določilo.

V postopku s pritožbo se določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno, pritožbama tožeče stranke in tožene stranke po nasprotni tožbi pa v celoti ugodi in se sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi: - v 1. točki izreka (odločitev o zahtevku po tožbi) - v prvem odstavku 2. točke izreka (glede plačila 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2012 do plačila) - v drugem odstavku 2. točke izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev zahtevka iz naslova stroškov za odpravo napak (5.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2012 do plačila) in - v 4. točki izreka (odločitev o stroških postopka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču v nov postopek.

II. Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožba F. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 10. 2016 potrdi.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi VL 61604/2012 z dne 7. 5. 2012 ostane delno v veljavi tako, da je tožena stranka B. dolžna tožeči stranki A. plačati glavnico v znesku 7.333,26 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v znesku 241,84 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od dne 19. 5. 2012 do plačila (1.I. točka izreka), sklep o izvršbi pa razveljavilo za glavnico v znesku 12.488,94 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in predlog za izvršbo tožeče stranke (pravilno tožbo) v tem delu zavrnilo (1.II. točka izreka). Razsodilo je še, da mora nasprotno tožena stranka C. plačati nasprotno tožeči stranki B. znesek 1.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2012 do plačila (prvi odstavek 2. točke izreka), v presežku nasprotni tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek 2. točke izreka), zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke B. (3. točka izreka1) in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 506,12 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa po preteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

2. Proti navedeni sodbi se je pritožila tožeča stranka, tožena stranka in tožena stranka po nasprotni tožbi C. d.o.o. 3. Tožnica A. in po nasprotni tožbi tožena stranka C. uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in ugodi nadaljnjemu zahtevku tožeče stranke ter v celoti zavrne nasprotno tožbo tožene stranke in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške. Podrejeno predlagata razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu. Strinjata se z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je bila med tožnico in toženko sklenjena pogodba, ki je določala sistem fiksnih cen po enoti meri in dejanskih količin, da do dokončnega obračuna ni prišlo, da je toženka tožnici ostala dolžna in da je do zamude prišlo iz razlogov na strani toženke. Menita, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnici priznati plačilo za opravljena dela v višjem znesku od priznanega 7.333,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo 300,00 EUR za stroške za odvoz silosa za izdelavo ometov, saj je do prekinitve prišlo izključno iz razlogov na strani toženke. Neutemeljeno niso priznani stroških izvedenih del v višjem znesku, saj je tožnica podala utemeljene pripombe na izvedensko mnenje. Neutemeljeno ni priznana povrnitev 2 % komercialnega popusta in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti. Tožnika stranka se pritožujeta tudi glede prisojenega zneska 1.000,00 EUR (po nasprotni tožbi), ki ga je sodišče priznalo toženki po prostem preudarku. V tem delu je sodišče odločilo mimo tožbenega zahtevka tožeče stranke po nasprotni tožbi, poleg tega pa posegi nikakor ne znašajo 1.000,00 EUR.

4. V pravočasni dopolnitvi pritožbe sta še navedla, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo vseh postavk na fakturi z dne 31. 8. 2011 v znesku 16.298,26 EUR, ampak le vrednost opravljenih gradbenih in obrtniških del po prvotni ponudbi, ne pa tudi dodatnih del, ki jih je toženka naročila posebej. Sodišče se do dodatnih del ni opredelilo in je upoštevalo le obračun po ponudbi, do katerega so se opredelili izvedenci Fakultete za gradbeništvo.

5. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in uvodoma navaja, da končnega obračuna in primopredaje opravljenih del stranki nikoli nista izvršili, zato O. d.o.o. ni upravičen do plačila računov, ki so predmet izvršbe. Po združitvi postopkov po tožbi in po nasprotni tožbi je sodišče v nadaljevanju postopka na obravnavi dne 9. 1. 2014 dovolilo subjektivno spremembo tožbe in sicer je namesto tožnice C. vstopila nova tožnica A. na podlagi pogodbe o odkupu terjatve z dne 7. 11. 2013. Toženka je jasno povedala, da tega obvestila nikoli ni prejela. Z navedeno spremembo tožbe se ni strinjala, zato sodišče ni imelo podlage, da dovoli spremembo med pravdo na aktivni strani. Poleg tega bi sodišče moralo v napadeni sodbi s sklepom o tem odločiti. V nadaljevanju pritožbe pritožnica ločeno pritožbene navaja razloge glede odločitev po tožbi in nasprotni tožbi. Glede tožbe trdi, da nikoli ni bil izvršen končni obračun in primopredaja opravljenih del, kar je potrjeno v dokaznem postopku. Tožnica toženki nikoli ni predložila ustrezne gradbene knjige. Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer so se prvič pojavile dne 9. 1. 2014 in jih do takrat toženka nikoli ni videla. Glede tega dokaza je tožnica prekludirana. V gradbenem dnevniku so podpisane le nekatere listine nadzornika. Po smrti T. nihče ni podpisoval gradbenega dnevnika, listi niso oštevilčeni, manjka uvodna stran. Gradbeni dnevnik nima elementov, kot jih zahteva Zakon o graditvi objektov. Enako velja za knjigo obračunskih izmer. Tudi v izvedeniškem mnenju je poudarjeno, da bi moral po končanju vseh dogovorjenih del izvajalec pripraviti končni obračun, ga posredovati nadzorniku v potrditev in potrjenega s podpisom vrniti izvajalcu. Toženka še danes nima nobenega certifikata ali atesta oziroma izjave tožnice o solidni izvedbi. Tudi garancijskih listov nima. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da stanovanjska stavba, ki je predmet pravde, ni grajena skladno s projektno dokumentacijo in da tožnica ni upoštevala projektne dokumentacije in pravil stroke. Toženka z M. ni sklenila nobene pogodbe o nadzoru in navedeni ni imel nobene pravice brez njene vednosti in pooblastila karkoli podpisovati za posamezno opravljeno delo. Tožnica ni pravilno izvedla odprtin za okna in vrata. Glede odločitve o nasprotni tožbi toženka navaja, da je svoje tožbene navedbe utemeljila z ugotovitvami in navedbami izvedenca D., ki jih je priložila svoji nasprotni tožbi. Brez dvoma gre tožnici pogodbena kazen, saj je zamuda izkazana z izvedencem G., ki je ugotovil, da bi naročnik lahko uveljavljal kazen 5 % pogodbene vrednosti opravljenih del. Navedba prvostopnega sodišča, da ne sprejema izvedenskega mnenja, je zgrešena in nesprejemljiva. Znesek 1.500,00 EUR za ateste in certifikate je prej prenizek kot previsok. Tudi zahtevek iz naslova nezmožnosti uporabe bivanja stanovanjske hiše v dobi šestih mesecev v znesku 3.600,00 EUR je realen. Dejstvo je, da je prišlo do zamika končanja gradnje po krivdi toženke po nasprotni tožbi. Vse zatrjevane napake obstajajo, kar ni zanikal niti izvedenec gradbene fakultete, tako da je toženka upravičena do zahtevanega ocenjenega zneska 6.000,00 EUR.

6. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnim strankam, ki odgovora niso podale.

7. V tej pravdni zadevi je kot tožeča stranka (po tožbi) prvotno nastopala družba C (s katero je imela toženka sklenjeno gradbeno pogodbo), ki se je kasneje preimenovala v O., ta pa je v nadaljevanju s cesijsko pogodbo terjatev prenesla na sedaj (po tožbi) tožečo stranko A. V postopku po nasprotni tožbi kot tožena stranka nastopa še vedno družba C. Zaradi jasnosti bo pritožbeno sodišče družbo A.v nadaljevanju obrazložitve imenovalo tožnica, družbo C. toženka po nasprotni tožbi, B (ki je tudi tožnica po nasprotni tožbi) pa toženka.

8. Pritožba toženke je delno utemeljena, pritožbi tožnice in toženke po nasprotni tožbi pa sta v celoti utemeljeni.

O cesiji in spremembi tožbe

9. Prvotna tožnica (sedaj toženka po nasprotni tožbi) je med postopkom2 terjatev, ki je predmet tega postopka (po tožbi) prodala družbi A. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 9. 1. 2014 dovolilo spremembo tožbe na strani tožeče stranke. Zavzelo je stališče, da je bil odstop pravilno opravljen s pogodbo o odkupu terjatve, da je bila toženka o prenosu terjatve obveščena, da pa tudi sicer njena privolitev za prenos terjatve po prvem odstavku 419. člena Obligacijskega zakonika ni potrebna. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se z opisano spremembo tožbe ni strinjala.

10. Določba drugega odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je jasna: Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico o kateri teče pravda, lahko stopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Toženka v spremembo tožbe ni privolila, zato je bilo treba izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi (1. točka izreka), že zato razveljaviti.

O nasprotni tožbi

11. Toženka je z nasprotno tožbo zahtevala 15.385,57 EUR, kar predstavlja 4.285,57 EUR iz naslova pogodbene kazni, 3.600 EUR iz naslova nezmožnosti uporabe nepremičnine, 1.500 EUR zaradi neizročenih atestov in garancij ter 5.000 EUR za odpravo napak oziroma manjvrednost nepremičnine. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku iz naslova odprave napak (za 1.000 EUR), v preostalem delu pa zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo.

O pritožbi toženke po nasprotni tožbi

12. Glede obsodilnega dela toženka po nasprotni tožbi (za plačilo 1.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2012 do plačila) utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo tožbenega zahtevka in da je tudi sicer višina napačno določena.

13. Toženka (tožnica po nasprotni tožbi) je v nasprotni tožbi s sklicevanjem na pred pravdo pridobljeno mnenje izvedenca Boha zatrjevala številne napake na objektu, ki jih bo treba odpraviti, kar skupaj z manjvrednostjo objekta (predvsem ostrešja) po njenem mnenju predstavlja škodo v višini 6.000 EUR. Sodišče prve stopnje ji je iz tega naslova prisodilo 1.000 EUR in sicer za vrednost del, ki so bila navedena v zapisniku z dne 12. 12. 20113, ne da bi sploh ugotavljalo, ali gre za iste napake, kot so navedene v točki 3.0 izvedenskega mnenja (priloga B5) oziroma v tožbi in nadaljnjih vlogah toženke. Iz obrazložitve (35. točka) nadalje izhaja, da se je sodišče ukvarjalo z napakami gradnje, ki so jih "izvedenci ugotovili v izvedeniškem mnenju", in sicer velikostjo oken in vrat, izdelavo dimnika in mavčno kartonskih oblog na mansardi, ostrešjem, vlago, nato pa po višini o tem delu zahtevka odločilo po prostem preudarku in to v povezavi s povsem drugimi napakami (po zapisniku z dne 12. 12. 2011). Ali je sodišče prve stopnje pri tem dejansko imelo v mislih določbo prvega odstavka 216. člena ZPP4, iz razlogov sodbe ni mogoče ugotoviti, posledično pa tudi pravilnosti višine prisojenega zneska ni mogoče preizkusiti. V tem delu (prvi odstavek 2. točke izreka) je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov nov postopek.

O pritožbi toženke (tožnice po nasprotni tožbi)

14. Iz enakih razlogov ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve o zavrnitvi preostalega dela zahtevka iz naslova napak in manjvrednosti nepremičnine, zato je pritožba toženke v tem delu utemeljena in je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo tudi v drugem odstavku 2. točke izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev zahtevka v višini 5.000 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev zahtevka po nasprotni tožbi glede pogodbene kazni, nezmožnosti uporabe nepremičnine in neizročitve atestov in garancij.

16. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka povzročila zamudo pri začetku del, da ni podpisovala gradbenih dnevnikov in da je drugi del avansa plačala z zamudo ter zaključilo, da toženka ni upravičena do plačila pogodbene kazni. Pritožba dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje ne izpodbija, le s sklicevanjem na ugotovitve izvedencev5 pa ne more uspeti. Posledično tudi zahtevek iz naslova škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine (3.600 EUR) ne more biti utemeljen.

17. Podobno velja za zavrnitev zahtevka 1.500 EUR glede neizročenih atestov in garancij. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka izročitve dokumentacije ni zahtevala in da je tudi ne more, ne da bi poravnala svoje obveznosti (kar smiselno pomeni, da je ugotovilo, da zahtevek še ni zapadel). Tudi ta zaključek ni izpodbijan in ga pritožnica ne more omajati s pritožbenima navedbama, da je zahtevani znesek - prej prenizek kot previsok - in da bi morala dokumentacijo toženka po nasprotni tožbi izročiti, pa je ni.

18. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo toženke v preostalem zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku 2. točke izreka potrdilo, kolikor se nanaša na znesek 9.385,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2012 do plačila.

19. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pravilno uporabi določbo 190. člena ZPP in v primeru, če se toženka še vedno ne bo strinjala s spremembo tožbe, upošteva sedaj poenoteno stališče glede potrebnosti prilagoditve zahtevka (relevančna in irelevančna teorija), ki je razvidno iz sodbe VSRS III Ips 51/2015 z dne 22. 11. 2016. Pred ponovnim odločanjem o zahtevku po nasprotni tožbi (iz naslova napak in manjvrednosti nepremičnine v znesku 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2011) pa naj sodišče prve stopnje najprej zanesljivo ugotovi, katere napake toženka (tožnica po nasprotni tožbi) sploh uveljavlja, odločitev (tudi po višini) pa obrazloži tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

O pritožbi zoper sklep

20. S sklepom z dne 3. 10. 2016 je sodišče prve stopnje na podlagi 336. člena ZPP zavrglo pritožbo F. (v nadaljevanju F.), vloženo dne 18. 6. 2016 zoper sklep o odmeri izvedenine za dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 1. 6. 2016, ker ni bila podpisana.

21. V pravočasni pritožbi F. ponovno izraža nestrinjanje z odmero stroškov v sklepu z dne 1. 6. 2016 in pojasnjuje, kako so se s pooblaščencem toženke dogovorili o ceni dopolnitve izvedeniškega mnenja in pričakovali, da bo ta tudi plačana.

22. Pritožba ni utemeljena.

23. V skladu z določbo 335. člena ZPP mora pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno vlogo. Ker se v postopku s pritožbo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 343. člen ZPP in pritožbo, ki je ni podpisala za zastopanje upravičena oseba, zavrglo. Pritožnica, ki ugotovitve sodišča prve stopnje glede podpisa sploh ne izpodbija, ne more uspeti s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost odmere stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja.

24. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ki ni izpodbijana. 2 Po tem, ko sta bila postopka po tožbi in nasprotni tožbi že združena. 3 Zamenjava odtočnega žleba na JZ vogalu, zamenjava poškodovanega horizontalnega odtočnega žleba pri garaži, popravilo zaključka žleba pri garaži ter poravnavanje snegobranov. 4 Ki se nanaša le na primere, ko se ugotovi, da se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. 5 V pritožbi navaja le, da je izvedenec izrecno ugotovil, da naročnik lahko uveljavlja kazen za 5% pogodbene vrednosti?.