Jedro

Tožnik je bil v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno opozorjen, da mora strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 8 dni javiti vsako spremembo, ki lahko vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči, kakor tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, če tega ne bo storil. Tožnik je torej bil že vnaprej seznanjen s svojimi obveznostmi, ki sledijo iz dodeljene brezplačne pravne pomoči, ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči dodeljene z odločbo opr. št. Bpp 563/2012 z dne 30. 4. 2012. Prav tako mu je naložila, da mora vrniti neupravičeno prejeta sredstva, ki bodo izplačana odvetniku A.A. na podlagi posebnega sklepa o odmeri stroškov. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora upravičenec v skladu z določbo 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Zato mora strokovno službo organa za BPP ves čas do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Navedene spremembe mora sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. V obravnavanem primeru je tožena stranka po opravljenih uradnih poizvedbah ugotovila, da se je tožnik dne 18. 11. 2013 zaposlil ter da njegova povprečna neto plača znaša 673,37 EUR. Navedeni znesek pa je višji od cenzusa določenega za prejemanje BPP in znaša 530,44 EUR. Lastni dohodek tožnika torej presega mejni znesek za dodelitev BPP, o navedeni okoliščini pa upravičenec tožene stranke ni obvestil v predpisanem roku. Glede na to se šteje, da mu je bila BPP neupravičeno dodeljena, zaradi česar jo je dolžan v skladu z določbo 43. člena ZBPP vrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni upoštevala njegovega realnega socialnega stanja. Od 18. 11. 2013 je res zaposlen, vendar prejema minimalno plačo v znesku 550,00 EUR zaradi davčne izvršbe. Minimalni dohodek znaša 577,62 EUR in ne toliko, kot navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Pri tem tudi ni bilo upoštevano, da se vsak dan vozi v službo cca 80 km, v lasti nima ne avta ne nepremičnin. Kolikor bo moral vrniti BPP, ne bo mogel niti v službo. Ni prav, da se malega človeka tako tlači. Kljub vsemu želi poplačati dolgove, vendar tega ne zmore. Končno je dobil zaposlitev, tako da ne koristi socialne pomoči, vendar je očitno s tem naredil napako. Država bi ga morala zato bolj podpirati, ne pa ga uničevati. Če bi vedel, da bo moral plačati BPP, niti ne bi imel odvetnika, ki si tega denarja tudi ne zasluži. Z njim ni mogel priti v kontakt, da bi se posvetoval, na obravnavo je prišel le dve do pet minut pred začetkom popolnoma nepripravljen, zato tudi ni upravičen do vračila odvetniških storitev. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev, da je bila tožniku brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, oprla na določbo 43. člena v povezavi z 41. členom ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se po določbi prvega odstavka 43. člena šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oz. spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena istega zakona. V skladu z navedeno določbo namreč mora upravičenec pristojno strokovno službo za BPP v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oz. vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Takšne spremembe pa mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Tožena stranka očita tožniku, da strokovne službe ni obvestil, da se je dne 18. 11. 2013 zaposlil. Navedena okoliščina v zadevi tudi ni sporna. Tožnik le ugovarja, da njegovi mesečni dohodki ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, saj ima na plačo izvršbo. Navedeni ugovor pa ni upošteven. Pri ugotavljanju višine lastnega dohodka se namreč v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, ki se uporablja za ugotavljanje dohodkov in premoženja prosilca (veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe), upoštevajo dohodki, s katerimi upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, odtegnjenih od dohodkov. Tako na višino dohodkov ne vplivajo drugi izdatki, ki jih ima prosilec s preživljanjem, ali obveznosti, ki jih mora poravnavati na podlagi izvršb. Zato je tožena stranka pravilno upoštevala, da znaša njegova mesečna povprečna neto plača 673,37 EUR, kar pa je več kot znaša mejni znesek za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče še pripominja, da je bil tožnik v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno opozorjen, da mora strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku 8 dni javiti vsako spremembo, ki lahko vpliva na pravico do BPP, kakor tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete BPP, če tega ne bo storil. Tožnik je torej bil že vnaprej seznanjen s svojimi obveznostmi, ki sledijo iz dodeljene brezplačne pravne pomoči, ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja. Kolikor pa zaradi svojega materialnega in socialnega stanja kljub zaposlitvi ne more vrniti neupravičeno prejetega zneska brezplačne pravne pomoči v roku, kot je bilo odločeno v posebnem sklepu o odmeri stroškov, pa lahko v skladu z določbo 43. člena ZBPP pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).