Jedro

Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga toženke za imenovanje novega izvedenca arhitekturne stroke, kar je obširno in pravilno obrazložilo, ni kršilo določbe četrtega odstavka 254. člena ZPP. Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da je bila ekspertiza angažiranega izvedenca tudi po zaslišanju nejasna in v nasprotju s pisnim mnenjem. Izvedba dokaza z izvedencem, kamor spada tudi izbira konkretne osebe izvedenca, je v domeni sodišča in ne strank. Nobene spornosti ni v tudi sicer ekonomičnem ravnanju sodišča prve stopnje, da je angažiralo enega od dveh sodnih izvedencev, ki sta svoje delo opravila v že pravnomočno zaključeni zadevi istih pravdnih strank glede istega pogodbenega razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom sklenilo, da se dopusti sprememba tožbe z dne 4.8.2015, in razsodilo, (1.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki (tožnici) 8.240,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.4.2014 dalje do plačila in 132,94 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2014 dalje do plačila ter (2.) odločilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe tožnici plačati 2.884,68 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo (1. in 2. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje) je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi, ki se na tem mestu podrobneje ne povzema, čeprav je v nadaljevanju te obrazložitve odgovorjeno na vse pravno relevantne pritožbene očitke, kljub vložitvi pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov le obširno izpodbija dokazno oceno izvedenske ekspertize oziroma presojo obsega in vrednosti opravljenega projektantskega dela. Meni tudi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

3. Tožnici je bila pritožba vročena v morebitni odgovor 23.2.2022. Odgovorila je 28.3.2022, kar je po preteku 30-dnevnega roka, ki se je iztekel v petek 25.3.2022. Prepoznega odgovora pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 344. člena ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče izpostavlja, da v celoti soglaša s pravilno in popolno ugotovljenim dejanskim stanjem, ki je razvidno že iz izpodbijane sodbe in ga zato na tem mestu podrobneje ne povzema. V nadaljevanju te obrazložitve je odgovorjeno na vse pritožbene očitke, s katerimi toženka ugotovljeno dejansko stanje izpodbija.

6. Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga toženke za imenovanje novega izvedenca arhitekturne stroke, kar je obširno in pravilno obrazložilo, ni kršilo določbe četrtega odstavka 254. člena ZPP. Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da je bila ekspertiza angažiranega izvedenca tudi po zaslišanju nejasna in v nasprotju s pisnim mnenjem. Izvedba dokaza z izvedencem, kamor spada tudi izbira konkretne osebe izvedenca, je v domeni sodišča in ne strank. Nobene spornosti ni v tudi sicer ekonomičnem ravnanju sodišča prve stopnje, da je angažiralo enega od dveh sodnih izvedencev, ki sta svoje delo opravila v že pravnomočno zaključeni zadevi istih pravdnih strank glede istega pogodbenega razmerja. Izpodbijanje pravnomočne odločitve v drugi pravdi z revizijo (op. na naroku je toženka navajala, da je bila revizija dopuščena s sklepom VSRS III Dor 100/2020 z dne 11.8.2020, v pritožbi pa ne pove, ali je bil revizijski postopek že končan in kako) na predmetno izbiro sodišča prve stopnje v tej pravdi nima nobenega pravno relevantnega vpliva oziroma ne kaže na napačnost angažiranja konkretnega izvedenca ali na nepravilno zavrnitev dokaznega predloga z novim (drugim) izvedencem. Sodišče prve stopnje je pojasnilo utemeljene razloge (glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), zakaj je angažiralo konkretnega izvedenca iz drugega spora in ne obeh tam angažiranih izvedencev ali morebiti le drugega. Pritožbeno polemiziranje o tem, da je izvedlo dokaz z izvedencem, ki je izdelal mnenje v korist tožnice, in da ni angažiralo izvedenca, ki je izdelal mnenje v korist toženke, je neutemeljena, lastna in zavajajoča pritožbena kritika postopanja sodišča prve stopnje. Obširna obrazložitev sodišča prve stopnje namreč vsebuje utemeljene razloge o tem, da se je za konkretnega izvedenca odločilo na podlagi presoje njegove strokovnosti in nepristranskosti in da se za drugega ni odločilo, ker je izdelal mnenje v drugi pravdi na hitro, površno in „milo rečeno z dvomljivo nepristranskostjo“. Le v pojasnilu o dvomljivi nepristranskosti je med drugim pojasnilo, da so bile njegove izjave in pojasnila v delih, kjer je šlo za neeksaktna vprašanja, vedno oziroma brez izjeme v korist toženke. Povedano poenostavljeno in strnjeno, sodišče prve stopnje je pravilno angažiralo strokovnega in nepristranskega izvedenca. Neutemeljeno je lastno in neizkazano stališče toženke, da je konkretnega izvedenca angažiralo, ker je mnenje v drugi pravdi izdelal v korist tožnice, kar se odraža v končni odločitvi sodišča. Sodišče prve stopnje ni bilo niti dolžno niti sposobno pojasnjevati ravnanja sodišča v drugi zadevi, ki je bilo v tem, da je bil tam najprej izveden dokaz z angažiranjem izvedenca, ki je svoje delo opravil v predmetnem sporu, in nato še dokaz z drugim izvedencem, ki v predmetnem sporu ni bil angažiran in za katerega se očitno zavzema toženka.

7. Neutemeljeno je zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na pripombe toženke v vsakem primeru po zaslišanju izvedenca imenovati novega. Uvodoma velja izpostaviti, da je toženka res v vlogi z dne 24.2.2021 predlagala, naj izvedenec pojasni, kje v dokumentaciji se nahajajo s pogodbo dogovorjeni projekti, kar je izvedenec v pisni ekspertizi tudi storil. Kaj je tožnica izpolnila po pogodbi in kje se to nahaja v spisu so ugotovitve izvedenca, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo in so razvidne iz predvsem 20. in 23. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, pri čemer je izrecno zapisano, katera poročila, risbe, projekti, ipd., so bili narejeni. Predmetno je bilo že del pisnega izvedenskega mnenja in toženka v pisnih pripombah, ki jih je v roku vložila zoper pisno ekspertizo niti ni imela pripomb glede ugotovitev izvedenca o tem, kaj konkretno je bilo narejeno in kje se to nahaja. Šele ob ustnem zaslišanju je s številnimi vprašanji očitno želela prikazati, da ni bilo izdelanih 75% s pogodbo dogovorjenega dela, kot je ocenil izvedenec. V pritožbi sama zatrjuje, da so projekti,..., konfuzno urejeni, zato je neutemeljeno njeno zavzemanje, da je angažirani izvedenec svoje delo opravil nestrokovno, ker je na naroku potreboval določen čas in je nastala določena zmeda pri iskanju in pojasnjevanju posamičnih listin, ko je moral na zahtevo toženke na samem naroku in povsem nepričakovano listati po obsežni dokumentaciji in ji kazati ter pojasnjevati (ne)opravljeno delo. Bistvo razhajanj in neutemeljenih očitkov toženke je v tem, da gre za delo, ki je bilo opravljeno v ocenjenem 75% obsegu, in da se je toženka pri zasliševanju izvedenca sklicevala na pogodbeno dogovorjeno delo (na širše izraze iz pogodbe), medtem ko se v spisu nahajajo le konkretni deli nedokončanega dela (npr. risbe posamičnih tlorisov, prerezov, detajlov,...). S slednjim neutemeljeno nadaljuje tudi v pritožbi. Kaj konkretno je bilo narejeno je ugotovljeno in ugotovljeno je tudi, da to predstavlja 75% pogodbeno dogovorjenega dela, zato ni utemeljeno toženkino sklicevanje na širše pogodbene izraze o dogovorjenem delu. Povedano poenostavljeno, v spisu se ne nahajajo celotni projekti z naslovi „detajlni izris pohištvene opreme, podov, sten, stropov, keramike, kamna in svetil“, ampak se nahajajo posamične listine, ki so konkretno opredeljene v omenjenih točkah obrazložitve in ki (kot celota) pomenijo le 75% pogodbeno dogovorjenega dela.

8. Izvedenec je svoje delo na naroku ob ustnem zaslišanju opravil povsem ustrezno. Na vprašanja toženke je odgovoril strokovno, popolno in obrazloženo. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno vprašanja, kje se nahaja detajlni izris keramike, kamna in detajlne obdelave pohištva, niso bila enostavna, kot zmotno v pritožbi meni toženka. V pisnem izvedenskem mnenju na strani 12 ni ugotovitve, da naj bi v spisu obstajal detajlni izris keramike, zato je razumljivo, da je izvedenec na naroku našel npr. tlorisno dispozicijo in le nekaj detajlov v zvezi s keramiko ter „dopustil možnost“, da je to v okviru 25% neopravljenega dela. Podobno velja glede detajlnega izrisa kamna in detajlne obdelave pohištva v zvezi detajlno izdelanimi nočnimi omaricami in komodami (op. listin v zvezi z nočnimi omaricami in komodami izvedenec ni našel, je pa iz njegovega odgovora na 8. strani zapisnika o zaslišanju spodaj razvidno, da je pokazal listine o drugih detajlih iz vseh treh pritožbeno izpostavljenih sklopov). Izvedenec se je sicer sprva res zmedel, da so bili kataloški le stoli in je med drugim omenjal tudi kataloški izbor pohištva ter pojasnjeval zadeve v zvezi z njim, a je v zgoraj izpostavljenem odgovoru našel tudi detajle v zvezi s pohištvom, ki so nenazadnje razvidni še iz pisnega mnenja. Svojih ugotovitev, ki jih je utemeljeno sprejelo tudi sodišče prve stopnje, o 75% opravljenega dela ni spremenil. Omenjeno je seveda le razumsko in logično preverljiva ocena izvedenca, ki ni in ne more biti povsem eksaktna, saj temelji na primerjavi pogodbeno dogovorjenega dela (opisanega s širšimi pojmi) z dejansko opravljenim delom (posamičnimi risbami konkretnih predmetov, ipd..., kar je vse izrecno opredeljeno). Zaradi navedenega ni utemeljena pritožbena kritika dodatnih pojasnil izvedenca na ustna vprašanja na naroku. Izvedenec je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja po svojih najboljših močeh in razumljivo ter preverljivo, zato ni podanega dvoma v njegovo strokovnost. Dvoma v izvedensko delo toženka s pritožbo ni izkazala. Neutemeljeno je njeno zavzemanje, da je ekspertiza tako pomanjkljiva, da bi moralo sodišče prve stopnje angažirati drugega izvedenca in da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

9. Sodišče prve stopnje je z izvedencem ugotovilo, da opravljeno delo ustreza pričakovanjem stroke, in je drugačno stališče toženke neutemeljeno. Ni sporno, da toženka dokumentacijo zavrača, kar pa na pravilnost odločitve, da mora tožnici za opravljeno delo plačati, ne vpliva. Drži, da je toženka dokumentacijo prejela šele tekom te pravde, a v pritožbi ne omenja razlogov sodišča prve stopnje o tem, da je prej vztrajno in neutemeljeno zavračala prevzem dokumentacije. Tudi navedeno ne vpliva na obveznost plačila za opravljeno delo. Podobno velja glede neizvedbe ogleda s strani izvedenca in neprimerjave izvedenih projektnih del z dejanskim stanjem na objektu. Za naročeno in delno opravljeno delo mora toženka tožnici plačati, medtem ko so za vtoževani zahtevek nerelevantne okoliščine iz povsem toženkine sfere, da je prevzem dokumentacije zavračala in da (očitno) projektnih rešitev, ki so bile ustrezne, ni uporabila na objektu.

10. Zgrešena je pritožbena kritika ocene vrednosti del. Lastna in neutemeljena je dokazna ocena toženke, da dela niso bila izvedena v obsegu 75%. Izvedenec ni le preprosto verjel izpovedbi projektanta, da je za dokončanje projekta zmanjkalo približno 15 dni od pogodbeno predvidenega roka 60 dni, ampak je to oceno ob vpogledu v opravljeno delo sprejel kot ustrezno. Vrednost storitev, ki je prisojena tožnici, ni bila izračunana z metodo normiranih ur, ki jo je med drugim izpostavil angažirani izvedenec in ki jo toženka zmotno spreminja v delovne dni (op. normirane ure so le priporočeno število normiranih ur za izdelavo) ter izpeljuje neutemeljene lastne dokazne zaključke, da bi ena oseba lahko delo opravila v 24 dneh. Vrednost storitev je bila pravilno ugotovljena na podlagi dogovorjenih pogodbene vrednosti del in popusta ter upoštevaje, da gre za dela, ki so opravljena v obsegu 75%.

11. Na navedbe toženke o konfuznosti vsebine pripravljenih načrtov je odgovorjeno v 23. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje, ki so v tem, da na področju projektiranja ni natančno določene vsebine projektne dokumentacije oziroma njene formalne obličnosti, da predmetno ne vpliva na izvedeno delo in da je PZI izveden le v okviru 75%, soglaša. Dodaja le, da predmetno na obveznost plačila za izvedeno delo nima pravno relevantnega vpliva. Lastno, neutemeljeno in neizkazano je mnenje toženke, da bi bilo mogoče le iz zaporedno zloženih in označenih čistorisov izdelati projekt za izvedbo PZI (op. PZI je izdelan le v okviru 75%) in na podlagi tega delavniške načrte (glej 20. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, iz katere izhaja, da je bilo načrtovanje notranje opreme ocenjeno kot primerno in takšno, da omogoča realizacijo oddaje del izvajalcem ter izdelavo delavniških risb). Slednje je izvedenec pojasnil, zato je odvečno razglabljanje, da je narobe razumel dodatno vprašanje, ali bi na podlagi tožničinega dela povprečen izvajalec del lahko izdelal predračun potrebnih del in porabljenega materiala brez dodatnih pojasnjevanj. Njegov dodatni odgovor, da tako zahtevne opreme povprečni izvajalci niso sposobni izvesti, je zadoščal. Iz predmetnega tudi ne izhaja, da je bilo izvedeno delo za tožnico ″prevelik zalogaj″.

12. Ker drugih pritožbenih očitkov toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

13. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške.