Jedro

Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe prvi toženki povrniti njene stroške revizijskega postopka v znesku 2.069,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v skupnem znesku 86.552,25 EUR s pripadajočimi obrestmi, ki naj bi jo povzročila prva toženka, ker je kot notarka prekršila svoje dolžnosti, določene v 6. členu Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), in pri notarski overitvi podpisa na prodajni pogodbi spregledala, da prodajalka S. B. nima ustreznega (posebnega) pooblastila za zastopanje svojega moža E. B. pri prodaji njegovega solastniškega deleža na stanovanju. Zaradi tega je bila prodajna pogodba glede prodaje solastniškega deleža E. B. kasneje razveljavljena, posledično pa je tožniku nastala vtoževana škoda. Tožnik se je proti tej sodbi pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Tožnik je proti sodbi pritožbenega sodišča pravočasno vložil revizijo, kot navaja uvodoma, iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega in tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; verjetno ima v mislih 1. in 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP), ki ju v nadaljevanju z ničemer ne obrazloži, ter iz razloga zmotne uporabe materialnega prava iz 380. člena ZPP (verjetno ima v mislih 3. točko prvega odstavka 370. člena ZPP). Vztraja pri tem, da je prva toženka s svojim ravnanjem, ko je notarsko overila podpis S. B. na prodajni pogodbi, čeprav bi kot notarka morala in mogla vedeti, da je pooblastilo neustrezno, saj v trenutku overitve ni (več) ustrezalo zakonskim zahtevam, nedvomno prekršila svoje dolžnosti, določene v 6. členu ZN. Prva toženka bi morala že na podlagi splošne pojasnilne dolžnosti, ne glede na vrsto notarske storitve, ki jo je opravila, preveriti, ali ima S. B. ustrezno pooblastilo tudi za prodajo solastniškega deleža njenega moža in pogodbene stranke vsaj opozoriti, da zakon za prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva posebno pooblastilo in da pooblastilo, ki ji je bilo predloženo, tem zahtevam ne ustreza. Nobenega dvoma ni, da S. B. takšnega posebnega pooblastila ni imela, zato prva toženka podpisa na prodajni pogodbi ne bi smela overiti in odgovarja za posledice neustrezne overitve. Tožnik tudi meni, da je zmoten zaključek sodišča, da so stranke sklenile prodajno pogodbo brez sodelovanja notarke, ki je potem le overila podpise na pogodbi, zato naj bi pravne posledice neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla nosile le pogodbene stranke same. Pogodba in pooblastilo za prenos nepremičnine sta bili notarki predložena ravno zato, da preveri ustreznost pravnega posla, posledično tudi istovetnost strank in opravi ustrezno overitev, ki bi zadostila predpisom in bi se lastninska pravica na nepremičnini lahko prenesla. Ker notarka svoje obveznosti ni izpolnila, je tožniku odgovorna za nastalo škodo. Tožnik meni, da je sodišče tudi materialnopravno zmotno ugotovilo, da je prva toženka ustrezno preverila istovetnost strank. Prva toženka namreč ob overitvi podpisov ni navedla, na kakšen način je ugotovila istovetnost E. B., ob tem, da je pogodbo dejansko podpisala le S. B. S tem je notarka prekršila dolžnost iz 39. člena ZN, ki določa, da mora notar, preden začne sestavljati notarsko listino, ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini. Tožnik priglaša stroške revizijskega postopka in Vrhovnemu sodišču predlaga, da njegovi reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo, podredno pa da reviziji ugodi, sodbo sodišča druge in prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Revizija je bila v odgovor vročena toženkama. Prva toženka je nanjo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščema nižjih stopenj, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), je naslednje: Tožnik je dne 15. 2. 2002 kot kupec sklenil prodajno pogodbo z E. in S. B. kot prodajalcema, katere predmet je bilo stanovanje v M. Prodajalca sta bila zakonca ter solastnika stanovanja vsak do ene polovice. Prodajno pogodbo je v imenu moža sklenila in podpisala njegova žena. Mož je dne 15. 5. 2001 (ko je še veljal Zakon o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR) ženi izstavil pooblastilo, da lahko v njegovem imenu in za njegov račun sklepa kakršnekoli pravne posle ter ureja po lastni presoji zanj vse potrebno. To pooblastilo pa ni obsegalo izrecnega pooblastila za prodajo njegovega solastniškega deleža na stanovanju. Pooblastilo je notarsko overila prva toženka. Tudi podpis kupca in prodajalke na sporni prodajni pogodbi je notarsko overila prva toženka, ni pa sama sestavila te pogodbe. Sodišče je ugotovilo, da so pogodbene stranke na overitev podpisov k notarki prišle šele po sklenitvi prodajne pogodbe, ko je bila kupnina že plačana in že odmerjen davek. Po sklenitvi prodajne pogodbe je E. B. dosegel sodno razveljavitev te pogodbe v delu, s katerim se odtujuje njegov solastniški delež, ker njegova žena S. B. ni imela posebnega pooblastila za odtujitev njegovega solastniškega deleža in je tako veljavno prodala le svoj solastniški delež. V isti sodbi je sodišče po nasprotnem zahtevku tožniku priznalo najemnino od S. B. za uporabo polovice stanovanja, v drugem postopku pa mu je priznalo vračilo polovice kupnine, ki mu jo je dolžna plačati S. B. Zoper S. B. je tožnik sprožil ustrezne postopke, vendar od nje ni dobil nobenega plačila, saj slednja ne razpolaga z nobenim premoženjem.

6. Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi. Stranki odgovarja za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom (6. člen ZN).

7. Sodišči prve in druge stopnje sta obširno presojali utemeljenost očitka tožnika o protipravnem ravnanju prve toženke kot notarke in prišli do zaključka, da v ravnanju prve toženke ni bilo nepravilnosti oziroma opustitev v zvezi s posameznimi opravili, ki ji jih nalaga ZN. Po presoji revizijskega sodišča pa zavrnitev tožbenega zahtevka terja (tudi) že očitna ugotovitev, da ni podana vzročna zveza med s strani tožeče stranke zatrjevanim protipravnim ravnanjem prve toženke (overitvijo podpisa) in nastalo škodo, kar implicitno izhaja tudi iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje. Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Izhodišče za presojo obravnavane zadeve mora biti dejanska ugotovitev, da je bila prodajna pogodba z dne 15. 2. 2002 razveljavljena zato, ker S. B. kot pooblaščenka ni imela posebnega pooblastila za prodajo solastniškega deleža njenega moža E. B. na nepremičnini in je šlo za neupravičeno zastopanje. V času sklenitve prodajne pogodbe že veljaven OZ namreč v tretjem odstavku 76. člena določa, da pooblaščenec brez posebne pooblastitve za vsak posamezni primer ne sme skleniti pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin. Prvo toženko kot notarko, ki je notarsko overila podpise na tej prodajni pogodbi, bi lahko v tem primeru šteli za povzročiteljico škode, ki je nastala tožniku zaradi razveljavitve prodajne pogodbe, le, če bi obstajala njena dolžnost, da odkloni sestavo notarskega zapisa o takšni prodajni pogodbi ali da pogodbene stranke pred sklenitvijo pogodbe vsaj opozori ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla. Takšne dolžnosti prve toženke pa, kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, ni bilo , saj iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da prodajne pogodbe ni sestavila prva toženka, temveč so pogodbene stranke prišle notarsko overit podpise k prvi toženki šele po tem, ko je bila pogodba že sklenjena (podpisana) in tudi že plačana kupnina. Zavezovalni pravni posel je bil torej v času sporne notarske overitve podpisov že sklenjen, sama overitev pa ni bila pogoj za njegovo veljavnost. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pa pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo. E. B. bi v vsakem primeru (ne glede na ravnanje prve toženke) imel pravico uveljavljati posledice neupravičenega zastopanja. Glede na notarsko storitev, ki so si jo izbrale pogodbene stranke (overitev podpisa na prodajni pogodbi, ki je vsebovalo zemljiškoknjižno dovolilo), bi prva toženka z odklonitvijo overitve podpisa lahko preprečila le vknjižbo lastninske pravice tožnika na solastniškem deležu E. B., ker pač za takšno vknjižbo ne bi bilo ustreznega, notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi same sklenitve prodajne pogodbe. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da bi do vknjižbe sploh prišlo, ravno tako tožnik ni zatrjeval, da je predlagal vknjižbo ali da bi mu zaradi vknjižbe nastala kakšna škoda.

8. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te sodbe. Prvi toženki pa mora povrniti stroške njenega odgovora na revizijo. Revizijsko sodišče ji je glede na revizijsko sporno vrednost predmeta priznalo 2.069,12 EUR (prvi toženki pripada nagrada za postopek z revizijo (tar. št. 3300; 1.676,00 EUR), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002; 20,00 EUR), povečano za 22 % DDV (tar. št. 6007 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju ZodvT, ki ga je revizijsko sodišče uporabilo glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015)). Tožnik je dolžan plačati vse odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP). Če tožnik v paricijskem roku svoje obveznosti plačila pravdnih stroškov ne bo izpolnil, bo prišel v zamudo (299. člen OZ) in bo od zamude dalje dolžen prvi toženki plačati še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).

Op. št. (1): V času sporne overitve veljaven ZN (Uradni list RS, št. 13/1994, 48/1994, 82/1994, 41/1995 - odl. US, 83/2001 – OZ) je v četrtem in petem odstavku 64. člena določal, da se mora pri overjanju podpisa notar seznaniti z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Določbe 23. člena tega zakona se glede overitev podpisov po notarju ne uporabljajo. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora notar upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.

Op. št. (2): Z novelo ZN, objavljeno v Ur. l. RS 73/2004, ki je začela veljati 4. 8. 2004, to je po sporni overitvi podpisov, je bil uveden 24.a člen, ki določa: Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla.

Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.