Jedro

Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 19. 6. 2020. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj. Opozarja na kratenje vseh človekovih pravic v raznih postopkih s strani vseh sodišč v L. Poudarja, da je po končanem osebnem stečaju in neskrbnem skrbništvu raznih socialnih organov ostal brez kakršnega koli premoženja, večino pokojnine pa porabi za vsakdanja opravila, ki jih zaradi invalidnosti in nevzdržnih psihičnih razmer ni zmožen opraviti. Samo za prevoze in razna zdravila mesečno porabi okoli 300 EUR. Podrejeno še navaja, da ni bil nikoli blodnjav ali paranoiden, zato mu je bila opravilna sposobnost krivično in protizakonito odvzeta. Podani so vsi razlogi, da sodišče o njegovemu predlogu za prenehanje skrbništva odloči brez naroka po uradni dolžnosti in na podlagi četrtega odstavka 15. člena Ustave RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, navedeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Nosilni razlog sklepa je, da obravnavane okoliščine ne izkazujejo ogroženosti predlagateljevega socialnega položaja. Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo, da predlagateljev dohodek znaša 937,35 EUR na mesec in presega cenzus dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka za približno 133 EUR. Pritožnik tudi nima nikakršnih drugih preživninskih obveznosti.

5. V sklepu izpostavljena premoženjska situacija predlagatelja izkazuje pravilnost razlogovanja sodišča prve stopnje o zadostnosti sredstev, ki mu omogočajo plačilo dolgovane sodne takse v višini 35 EUR. Pritožnik svojih pritožbenih navedb, da večino pokojnine porabi za vsakdanja opravila in da samo za prevoze in razna zdravila mesečno porabi okoli 300 EUR, ni z ničemer izkazal. Takšnim, zgolj posplošenim trditvami, pa ni mogoče slediti in ne morejo imeti želene teže. Glede na pojasnjeno tudi po oceni pritožbenega sodišča celoten sklop okoliščin ne izkazuje, da bi plačilo sodne takse v višini 35 EUR ogrozilo predlagateljev socialni položaj.

6. Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).