Jedro

Ker državno pravobranilstvo po 3. čl. ZDPra zastopajo državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca, lahko državni pravobranilec le izjemoma na podlagi 10. čl. ZDRra iz upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblasti diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu za nadomeščanje pri zastopanju za posamezna pravna dejanja. Ker zastopanje na vseh narokih po višji strokovni sodelavki - diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je zaposlena na državnem pravobranilstvu, ne predstavlja izjeme iz 10. čl. ZDPra, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrnilo s sodbo zahtevek, ki se glasi, da se sklep disciplinskega organa direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij št. YY in sklep Komisije Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja št. XX kot nezakonita razveljavita ter ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje po razveljavljenih sklepih ni prenehalo in še traja pri toženi stranki delovno razmerje z vsemi pravicami, ki iz delovnega razmerja izhajajo, zato je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja ter ji izplačati za čas nezakonitega prenehanja plačo v višini, kot bi jo prejemala, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izplačila vsake posamezne plače do plačila. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka izrecno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se tožeča stranka pritožuje le glede navedenih dveh pritožbenih razlogov in obrazlaga nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. navaja, v čem šteje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede zmotne uporabe materialnega prava meni, da je v celoti nepravilna ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka storila očitano težjo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 4. tč. 2. odst. 123. čl. ZJU z dne 11.6.2003. Glede na to, da je bil ZJU uveljavljen šele 20.6.2003, tožeča stranka med drugim ugovarja, da ZJU ni materialni predpis, na podlagi katerega se lahko ugotavlja disciplinska odgovornost tožeče stranke za čas pred njegovo uveljavitvijo, saj procesni del vodenja disciplinskega postopka ureja Uredba, ki je v celoti v nasprotju z ZJU, saj določa drugostopenjski disciplinski postopek pri organu, ker ZJU tega nikjer ne določa. Meni, da sodišče prve stopnje ni pazilo na zakonitost postopka in je napačno uporabilo materialno pravo.

Na podlagi 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. ZPP člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato posebej in najprej pazilo na absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je absolutna bistvena kršitev podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki je po zakonu upravičen zastopati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na list. št. 25 pooblastilo Republiškega državnega pravobranilstva, državne pravobranilke T. K., s katerim Državno pravobranilstvo v Ljubljani pooblašča na podlagi 10. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS št. 20/97) višjo strokovno sodelavko g. M. S., univ. dipl. prav. z opravljenim pravniškim državnim izpitom za nadomeščanje na naroku v zadevi pod zgoraj navedeno opravilno številko. Ga. M. S. je na podlagi tega pooblastila zastopala toženo stranko na glavni obravnavi dne 7.9.2004, na kateri je dajala navedbe, nadalje na glavni obravnavi dne

12.10.2004, na kateri je prav tako dajala navedbe in postavljala vprašanja pri zaslišanju tožnika, prav tako tudi pri zaslišanju priče I. J. ter pri zaslišanju priče J. M.. Po 10. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu državni pravobranilec izjemoma iz upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblasti dipl. pravnika z opravljenim državnim pravniškim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja. Dano pooblastilo ne pomeni te izjeme po 10. členu ZDP. Zastopanje na glavni obravnavi, sodelovanje v dokaznem postopku niso le posamezna pravna dejanja. Po 2. odst. 27. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu lahko pomočnik državnega pravobranilca po pooblastilu nadomešča državnega pravobranilca pri zastopanju pred okrajnimi in okrožnimi sodišči in pred upravnimi organi. Isti zakon v 41. členu določa, da višji strokovni sodelavci in strokovni sodelavci izdelujejo osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni pravobranilec, izdelujejo osnutke vlog, ki jih v sodnih in drugih postopkih vlaga državni pravobranilec in opravljajo druge strokovne naloge v državnem pravobranilstvu. Ni torej pravne podlage ne v navedenem 10. členu, niti v 41. členu, da bi lahko državni pravobranilec pooblastil višjega strokovnega sodelavcu, zaposlenega na državnem pravobranilstvu za zastopanje oz. nadomeščanje državnega pravobranilca na naroku v delovnopravni sporni zadevi. Po 3. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu lahko naloge, to je tudi zastopanje državnega pravobranilstva opravljajo le pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca.

Zaradi navedenega pooblastilo za g. M. S.z dne 6.9.2004 ni bilo zakonito. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero višje sodišče pazi ob pritožbi po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo treba ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s tem, da se bo Državno pravobranilstvo izognilo navedeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka in nadalje zakonito zastopalo toženo stranko.

Zato pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbe glede pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in bo moralo sodišče prve stopnje na novo obravnavati sporno zadevo po vsebini in pri tem upoštevati pritožbene navedbe tožeče stranke.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena, zaradi tega je bilo treba tudi odločiti, da so pritožbeni stroški tožeče stranke nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločalo s končno odločbo.