Jedro

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa delno spremeni tako, da se znesek 468,18 EUR nadomesti z zneskom 515,00 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 468,18 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper zavrnilni del sklepa se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženi stranki priznalo le stroške za odgovor na tožbo, prvo pripravljalno vlogo, narok dne 8. 6. 29011 in 2 % materialnih stroškov. O preostalih priglašenih stroških tožene stranke pa sodišče prve stopnje sploh odločilo, saj jih ni niti naložilo v plačilo tožeči stranki, niti jih ni zavrnilo. Tožena stranka meni, da so bili vsi priglašeni stroški potrebni stroški in bi jih sodišče prve stopnje moralo ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja ter pravilni uporabi materialnega prava naložiti v plačilo tožeči stranki. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o tem, zakaj sodišče prve stopnje teh stroškov ni priznalo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki prizna in tožeči stranki naloži v plačilo ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 10.614,96 EUR še drugo, tretjo in četrto pripravljalno vlogo po 300 točk, soglasje k umiku s predlogom za preklic naroka 50 točk, predlog za izdajo sklepa o stroških 50 točk, prejem sodne odločbe in končno poročilo stranki 50 točk ter materialne stroške v višini 2%, torej še 632,04 EUR ter stroške te pritožbe po predloženem stroškovniku, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer res dokaj skromna, vendar kljub temu ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodna odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če sploh nima razlogov, ali pa v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Izpodbijani sklep ima povsem jasne razloge glede tega, katere stroške je sodišče prve stopnje drugi toženi stranki priznalo, kar pomeni, da je za ostale priglašene stroške druge tožene stranke ocenilo, da za ta spor niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena le v delu, kjer utemeljuje potrebnost vloge, s katerim je soglašala z umikom tožbe in predloga za izdajo sklepa o stroških postopka, vse ostale navedbe o potrebnosti ostalih vlog za postopek pred sodiščem prve stopnje pa so neutemeljene. Stroški za posvet s stranko so namreč zajeti v postavki za nagrado za odgovor na tožbo, druga pripravljalna vloga z dne 27. 5. 2011 je bila predlog za preklic naroka dne 8. 6. 2011 in predlog, da sodišče o zahtevku tožnika odloči brez naroka. Narok ni bil preklican, ampak je bil v soglasju s strankama preložen za nedoločen čas, tako da ta predlog ni bil potreben. Tretja vloga tožene stranke z dne 2. 6. 2011 je bil predlog za določitev vrednosti spornega predmeta, ker pa je ta predlog tožena stranka ponovila v pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2011 t.j. v četrti pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot potrebno vlogo, predlog z dne 2. 6. 2011 ni bil potreben, saj je ponovno zajet v naslednji pripravljalni vlogi. Tako je sodišče prve stopnje delno nepravilno uporabilo določbo 155. člena ZPP, saj so potrebni stroški tožene stranke tudi stroški za sestavo soglasja k umiku tožbe v višini 50 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadaljnji), stroški za sestavo predloga za izdajo sklepa o stroških postopka v višini 50 točk po OT, saj o priglašenih stroških sodišče ni odločilo v sklepu, s katerim je zaradi umika tožbe postopek ustavilo in pa materialni stroški v višini 2%, kar na 100 točk znese 2 točki. Ob vrednosti točke 0,459 EUR po OT, je tako tožena stranka upravičena še do povračila 46,82 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena, je odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da je toženi stranki kot potrebne priznalo še stroške v višini 46,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, za kar je imelo podlago v 3. točki 365. člena ZPP, v preostalem (za znesek 585,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo uspela v tako majhnem delu, da je pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.