Jedro

ZIZ vročitve odgovora upnika tretjemu udeležencu ne zahteva. To je tudi jasno, saj sodišče prve stopnje v primeru upnikovega nestrinjanja (ali obrnjeno, če so podane okoliščine iz prvega odstavka 65. člena ZIZ) ne sme opraviti vsebinske presoje utemeljenosti odgovora na ugovora. Zato odpade potreba (pravica) tretjega, da bi se zaradi varstva svojih pravic do navedb v odgovoru tudi opredelil. Temu je namenjen pravdni postopek po tožbi za nedopustnost izvršbe.

Po mnenju višjega sodišča mora biti potem, ko pride v zemljiški knjigi do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, položaj novo vknjiženega zemljiškoknjižnega lastnika v izvršilnem postopku jasno določen (in sicer zaradi varstva zemljiškoknjižnega lastnika samega). O tem odloča sodišča vselej s sklepom iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. S tem sklepom se namreč opredeli položaj zemljiškoknjižnega lastnika v postopku in se mu hkrati zagotovi ustrezno varstvo njegovih pravic (prim. 56a. člen ZIZ). Če sodišče tega ne naredi, utegne priti pri odločanju do mešanja razlogov iz ugovora tretjega in ugovora (realnega) dolžnika - kar je primer v tem postopku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 3. točki razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu (1. in 2. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor tretje udeleženke A. A. (2.) njen predlog za odlog izvršbe zavrglo ter (3.) tretji (A. A.) naložilo povrnitev ugovornih stroškov upnika v znesku 1.045,87 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

2. Zoper sklep se je pritožila A. A. iz vseh pritožbenih razlogov. Zlasti opozarja, da se zoper njo vodi postopek osebnega stečaja. Glede nepremičnine opozarja, da je nepremičnina last stečajnega dolžnika in je del stečajne mase, zato nanjo ni dopust voditi izvršbe v delu, ki se nanaša na njen solastni del. Pritožnica je še pojasnila, da je v predmetnem postopku sicer vložila ugovor tretjega in predlagala odlog izvršbe, vendar je v bilo v vmesnem času pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 58/2015 z dne 20. 8. 2015 ugotovljeno, da je solastnica nepremičnin parc. št. 1/7 in 1/9 k. o. X do ½.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je pritožnica po predmetni sodbi sedaj solastnica nepremičnin parc. št. 1/7 in 1/9 k. o. X, in sicer z učinkom od 2. 10. 2015. Nadalje je ugotovilo, da je bila ta nepremičnina zastavljena s predhodnim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve in da ima upnik pridobljeno pogodbeno zastavno pravico z učinkom od 28. 10. 2004. Zato ima upnik kljub spremembi lastništva pravico zahtevati poplačilo vseh svojih terjatev. Hkrati se je v nadaljevanju, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča Up 2324/2008 z dne 16. 12. 2010 in sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 526/2011, postavilo na stališče, da je dolžnica v tem postopku hipotekarna dolžnica in kot taka v položaju realnega dolžnika oziroma dolžnika tega postopka. Tozadevno se je sklicevalo na določbo četrtega odstavka 24. člena ZIZ.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna iz spodaj navedenih razlogov. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnica hkrati tudi dolžnica po sklepu o izvršbi, vendar je treba opozoriti, da je bila izvršba na nepremičnine, med drugim tudi na zadevni nepremičnini (1/7 in 1/9 k. o. X), dopuščena tako, da je bila dopuščena v celoti zoper prvodolžnika (N. A.). Izvršba glede pritožnice se je vodila izključno z izvršbo na denarna sredstva pri OPP ter z rubežem njenega stalnega denarnega prihodka. Pritožnica (že v stečaju) je nato tekom postopka vložila glede omenjenih nepremičnin ugovor tretjega. Iz stališča predmeta izvršbe oziroma iz stališča dovoljenosti izvršbe se dejansko izkaže, da je bila pritožnica glede ugovarjanega dela pravzaprav v položaju tretjega udeleženca po 64. členu ZIZ. Vendar je vložila ugovor v (drugi) izvršilni zadevi (upnice Zavarovalnica), ki pa se obravnava tudi v tej zadevi. V tem ugovoru je navedla, da je pred zaznambo sklepa o izvršbi pridobila na predmetu izvršbe skupno lastnino, ki po 64. členu ZIZ prepoveduje izvršbo oziroma je predlagala nedopustnost izvršbe na solastni del ½. Upnik se z odgovorom tretjega udeleženca ni strinjal (glej red. št. 70), zato sodišče prve stopnje ni smelo odločiti drugače kot pritožbo zavrniti, glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ.

7. Tudi sicer je treba opozoriti, da so bile ugovorne navedbe za to izvršilno zadevo nesklepčne, saj ne razlikujejo med situacijo, ki je nastala pri upniku Zavarovalnici, ki je pridobil pravico do prednostnega poplačila šele z izvršilnim dejanjem vknjižbe zaznambe sklepa o izvršbi, ter upnikom tega izvršilnega postopka, ki je hipotekarni upnik in ima vknjiženo hipoteko z učinkom vse od leta 2004 dalje. Teh pravno pomembnih dejstev, ki bi se nanašale na morebitno slabo vero pridobitelja hipoteke, pritožnica v ugovoru tretjega sploh ni zatrjevala. Na vse to je pravzaprav upnik pravilno opozoril že v odgovoru upnika, ko je opozoril, da ne gre za ugovor, ki bi se nanašal na predmetno izvršilno zadevo. Ker pa je sodišče o vlogi odločalo kot je, se višje sodišče ob pritožbi A. A. ni moglo drugače odločiti.

8. Tudi ni podana zatrjevana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje upnikovega odgovora ni vročilo tretji udeleženki. ZIZ vročitve odgovora upnika tretjemu udeležencu ne zahteva. To je tudi jasno, saj sodišče prve stopnje v primeru upnikovega nestrinjanja (ali obrnjeno, če so podane okoliščine iz prvega odstavka 65. člena ZIZ) ne sme opraviti vsebinske presoje utemeljenosti odgovora na ugovora. Zato odpade potreba (pravica) tretjega, da bi se zaradi varstva svojih pravic do navedb v odgovoru tudi opredelil. Temu je namenjen pravdni postopek po tožbi za nedopustnost izvršbe.

9. Do ostalih razlogov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na pritožničin položaj kot hipotekarne dolžnice, se višje sodišče ni opredelilo, saj glede tega predmeta pritožnica ni stranka postopka. Po mnenju višjega sodišča mora biti potem, ko pride v zemljiški knjigi do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, položaj novo vknjiženega zemljiškoknjižnega lastnika v izvršilnem postopku jasno določen (in sicer zaradi varstva zemljiškoknjižnega lastnika samega). O tem odloča sodišča vselej s sklepom iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. S tem sklepom se namreč opredeli položaj zemljiškoknjižnega lastnika v postopku in se mu hkrati zagotovi ustrezno varstvo njegovih pravic (prim. 56a. člen ZIZ). Če sodišče tega ne naredi, utegne priti pri odločanju do mešanja razlogov iz ugovora tretjega in ugovora (realnega) dolžnika - kar je primer v tem postopku.

10. Posledično je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v točki 1. in 2. potrdilo. Vendar v nadaljevanju vseeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v celoti spregledalo, da je pritožnica v postopku osebnega stečaja. Zato ima pritožba pravzaprav prav, ko opozarja, da se izvršba na del nepremičnine, ki je sedaj v solasti pritožnice, ne more opravljati oziroma se lahko opravlja samo pod predpostavkami, ki jih za to določa tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP. To pravno pravilo bo moralo sodišče prve stopnje uporabiti v nadaljnjem postopku, ker bo moralo še odločiti o tem, kaj je z izvršbe v delu, ki se nanaša na (sedaj) solastni del drugodolžnice - pritožnice, ki pa je v postopku osebnega stečaja.

11. S tem je višje sodišče vnaprej odgovorilo tudi na tisti del pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločanje o stroških odgovora na ugovor. Sodišče prve stopnje je tretji udeleženki naložilo plačilo stroškov ugovornega postopka, vendar se bo moralo predhodno opredeliti do zgoraj izpostavljenih vprašanj in pri tem upoštevati usodo tega izvršilnega postopka v delu, ki se nanaša na predmetno nepremičnino. Zato je v tem delu višje sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

12. Odločitev temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP.