Jedro

Preiskovalna sodnica je v napadenem sklepu pravilno pojasnila, da je rok za pritožbo prekluziven rok, kar pomeni, da procesni upravičenec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje, če ta rok zamudi, obdolženec pa se je pravici do pritožbe zoper sklep o opravi preiskave odpovedal, in da prvi odstavek 89. člena ZKP vrnitve v prejšnje stanje v primeru izdanega sklepa o opravi preiskave ne predvideva. Obdolženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato utemeljeno kot nedovoljenega zavrgla.

Izrek

Pritožba obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Kpr 10555/2020 z dne 14. 10. 2020 na podlagi prvega odstavka 90. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenila, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal obdolženi A. A. dne 21. 8. 2020, kot nedovoljen zavrže. Obdolženec je na naroku 17. 6. 2020, potem ko je podal zagovor, s podpisom potrdil, da je razumel sklep o preiskavi, ki jo je zoper njega zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) uvedla preiskovalna sodnica, ter da se pravici do pritožbe zoper sklep in pisnemu odpravku sklepa odpoveduje. Obdolženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal 21. 8. 2020 z namenom, da bi zoper sklep o uvedbi preiskave vložil pritožbo, je preiskovalna sodnica zavrgla iz razloga, ker ZKP v takšnem primeru vrnitve v prejšnje stanje ne predvideva.

2. Zoper sklep, s katerim je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavržen, se je obdolženec pritožil. V pritožbi navaja, da uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da preiskovalni postopek vrne v fazo zaslišanja obdolženca pred izdajo sklepa o preiskavi, kjer se mu naj zagotovi prevajanje v makedonski jezik, podrejeno pa, da odloči o pritožbi zoper sklep o preiskavi, ki jo je vložil skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženec v pritožbi zoper napadeni sklep navaja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je bil prikrajšan, da v postopku uporablja svoj jezik in v njem spremlja postopek, da slovenski jezik razume zgolj kot pogovorni jezik, njegovo razumevanje tega jezika v pravnih postopkih in glede pravnih izrazov pa ni zadostno, da bi lahko razumel pomen, da se pravici do pritožbe zoper sodno odločbo odpove, da je bil po zaslišanju prepričan, da bo pred začetkom preiskave prejel še pisni sklep o opravi preiskave, zoper katerega se bo lahko pritožil in da po zaslišanju zapisnika ni prebral in ni razumel vsega, kar je sodnica narekovala v zapisnik. Navaja, da po 89. členu ZKP sicer ne gre za primer, ko ima obdolženec pravico do vrnitve v prejšnje stanje, a je pravica do uporabe svojega jezika v postopku tako pomembna temeljna človekova pravica, da je določbe ZKP o vrnitvi v prejšnje stanje v primeru kršitve te pravice potrebno razlagati tako, da se vrnitev v prejšnje stanje obdolžencu omogoči tudi v tem primeru.

5. Povzetemu ni mogoče pritrditi. Preiskovalna sodnica je v napadenem sklepu pravilno pojasnila, da je rok za pritožbo prekluziven rok, kar pomeni, da procesni upravičenec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje, če ta rok zamudi, obdolženec pa se je pravici do pritožbe zoper sklep o opravi preiskave odpovedal, in da prvi odstavek 89. člena ZKP vrnitve v prejšnje stanje v primeru izdanega sklepa o opravi preiskave ne predvideva. Obdolženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato utemeljeno kot nedovoljenega zavrgla.

6. Glede na navedeno tudi pritožbena navedba, da obdolženec ni razumel slovenskega jezika, ko se je odpovedal pravici do pritožbe zoper sklep (kar je preiskovalna sodnica sicer ocenila kot neutemeljeno, ker je povedal tudi, da slovenski jezik govori in razume in prevajalca ne potrebuje), ne more omajati pravilnosti napadenega sklepa. Pritožbeno sodišče je pritožbo zato kot neutemeljeno zavrglo.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

8. Če bo za obdolženca nastopila obveznost plačila sodne takse, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje odmerilo sodišče prve stopnje po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah po pravnomočno končanem kazenskem postopku.