Jedro

Tožnik ob uveljavitvi Zakona o gozdovih v skladu s pravilnikom o pogojih, ki jim mora izpolnjevati zaposleni v ZGS, ni izpolnjeval zahtevane izobrazbe inženirja gozdarstva, ki se je zahtevala za delovno mesto, na katero je bil razporejen. Te izobrazbe ni pridobil niti v določenem roku, kot se je zavezal s pogodbo o izobraževanju.

Ker tožena stranka ni imela možnosti tožnika razporediti na drugo ustrezno delo, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 15.11.2002 in sklepa tožene stranke z dne 19.12.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da to tožniku ni prenehalo ter mu traja z vsemi pravicami in obveznostmi, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu izplačati pripadajoče prejemke in plačo, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska, z odvodom predpisanih prispevkov in davkov, s katerimi je plača obremenjena ter mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo; zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov ugovornega postopka v višini 603 točk po odvetniški tarifi, kot zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka. V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da Zakon o gozdovih ne določa, da preneha delavcu delovno razmerje, ki v roku ne pridobi ustrezne strokovne izobrazbe. Določilo o prenehanju delovnega razmerja v primeru neizpolnjevanja pogojev vsebuje le podzakonski predpis - pravilnik, ki ne more biti podlaga za odločitev v konkretnem sporu. Poleg tega je sodišče dalo prevelik pomen izpovedbama prič E. B. in J. B., glede zaposlovanja delavcev na delovna mesta, za katera se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, ki so bila v spornem času zasedena v večjem številu, kot je to predvidela sistemizacija. Meni, da je imela tožena stranka vse možnosti, da bi ga koncem leta 2002 zaposlila na delovnem mestu revirnega gozdarja, saj je na takšno delovno mesto sprejela nekatere delavce za določen čas, ki jim je predhodno na enak način prenehalo delovno razmerje. Ni pravilno, da jih je tožena stranka zaposlila iz razloga, ker so umaknili pritožbe zoper prvostopenjske odločbe oz.

niso uveljavili sodnega varstva. Sam se počuti izigranega, ker je dejansko do izdaje odločbe o prenehanju delovnega razmerja polnih 23 let opravljal pri toženi stranki delo revirnega gozdarja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Sklicuje se na sprejeto stališče pritožbenega sodišča, ki je v enakih sporih že razsodilo, kot na sodbo Vrhovnega sodišča, ki je v podobnem primeru zavzelo stališče, da v kolikor delavec v roku ne pridobi zahtevane strokovne izobrazbe, mu lahko preneha delovno razmerje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo tudi ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve. Zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja:

Po določbi 70. čl. Zakona o gozdovih (ZG, Ur. l. RS, št. 30/93 in 13/98) lahko naloge javne gozdarske službe v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) opravljaljo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjene druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

V skladu z določbo 52. čl. ZG je pristojni minister za kmetijstvo in gozdarstvo predpisal podrobnejše pogoje iz določbe 70. čl. ZG v Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v ZGS (pravilnik, Ur. l. RS, št. 5/94 - 106/01).

V zadevi je odločilno, da tožnik ob uveljavitvi ZG in v skladu s sprejetim pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v ZGS, ni izpolnjeval zahtevane izobrazbe inženirja gozdarstva, ki je bila predpisana za delovno mesto revirnega gozdarja (1. čl. pravilnika), na katero je bil takrat razporejen, kot tudi ni izpolnjeval pogojev iz 2. čl. pravilnika glede roka, do katerega bi moral pridobiti višješolsko strokovno izobrazbo gozdarske smeri, kar se je zavezal tudi s sklenjeno pogodbo o izobraževanju. Poleg tega tožnik takrat ni izpolnil pogoja 15 let delovne dobe na delovnem mestu revirnega gozdarja, kar bi mu v skladu z določbo 3. odst. 2. čl. pravilnika zagotovilo priznanje že pridobljene srednje izobrazbe za izvajanje nalog na navedenem delovnem mestu. Ker je šlo v danem primeru za predpisan pogoj pridobitve strokovne izobrazbe in dokazanem dejstvu, da tožena stranka ni imela možnosti razporeditve tožnika na drugo ustrezno delovno mesto, so bili po določbi 2. tč. 1. odst. 76. čl. ZTPDR v zvezi z določbo 70. čl. ZG podani razlogi za njegovo prenehanje delovnega razmerja.

Tožnik je imel tako vso možnost, da bi v času od leta 1994 do 2002 pridobil zahtevano višješolsko strokovno izobrazbo. S toženo stranko je sklenil pogodbo o izobraževanju, na podlagi katere se je tožena stranka zavezala prevzeti za tožnika tako določene materialne stroške kot nuditi druge ugodnosti za opravljanje študijskih obveznosti. V tej zvezi je potrebno poudariti, da je večina delavcev tožene stranke, ki so v enakem položaju sklenili pogodbo o izobraževanju, v celoti izrabila ponujene možnosti in v roku zaključila študij. Zato ne morejo biti sprejemljivi pritožbeni razlogi o neenakopravnem obravnavanju tožnika in nepravilnostih v ravnanju tožene stranke pri izdaji izpodbijanih sklepov. Odločilno je, da takrat tožnik ni pridobil zahtevane strokovne izobrazbe, zaradi česar mu je utemeljeno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Neutemeljena je pritožba, da so bile po tožnikovem prenehanju delovnega razmerja podane možnosti za zaposlitev na delih revirnega gozdarja oz. da je tožena stranka zaposlovala celo več izvajalcev, kot je bilo to predvideno v sistemizaciji. Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dejansko v letu 2003 zaposlila na delovnem mestu revirnega gozdarja tudi nekatere delavce, ki jim je na enak način prenehalo delovno razmerje. Vendar je šlo pri takšnih zaposlitvah za delovno razmerje za določen čas iz razloga organizacije dela in tekočih delovnih potreb ter nadalje na podlagi javnega razpisa, na katerega se je prijavil tudi tožnik, ki pa ga tožena stranka ni izbrala. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča glede tega podano opozarjanje tožnika, da je bil od prijavljenih kandidatov z enako stopnjo strokovne izobrazbe najbolj ustrezen kandidat, ne more biti upoštevno, saj je odločitev o primernosti kandidatov za sklenitev delovnega razmerja zgolj v pristojnosti delodajalca.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP).

Ostali pritožbeni razlogi, do katerih se pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe ni izrecno opredelilo, pa za drugačno presojo niso pomembni (1. odst. 360. čl. ZPP).

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške. Ker z njo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).