Jedro

Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa G., storitve in trgovina, d.o.o., matična številka XXXXX iz sodnega registra brez likvidacije.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila I. K., ki je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je bodisi prepozna, bodisi nedovoljena.

4. Pritožnica je v pritožbi navedla, da je direktorica družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Iz njene vloge, poimenovane „ugovor“ zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije Srg 2011/34456 z dne 15. 09. 2011 (ki jo je treba obravnavati kot pritožbo zoper ta sklep, ker je zoper njega dovoljeno pravno sredstvo pritožba in ne ugovor), pa ni razvidno, ali pritožbo vlaga v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica (1. točka 432. člena ZFPPIPP), kot upnica te družbe (3. točka 432. člena ZFPPIPP), ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kršen (4. točka 432. člena ZFPPIPP).

5. Navedena opredelitev pritožnice kot udeleženke postopka izbrisa je namreč pomembna za presojo dopustnosti in pravočasnosti njene pritožbe. Kljub temu pritožbeno sodišče ni terjalo dopolnitve njene pritožbe v smislu njene opredelitve, v kakšni vlogi se kot udeleženka postopka pritožuje. Ugotovilo je namreč, da je njena pritožba zoper sklep z dne 15. 09. 2011 v primeru, če jo je vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.

6. Če namreč pritožnica vlaga pritožbo zoper zgoraj citirani sklep v imenu družbe, je odločilno, da je osem dnevni pritožbeni rok začel teči od dneva vročitve tega sklepa družbi. Kot izhaja iz zaznamka Pošte Republike Slovenije na sodišču vrnjeni pošiljki, naslovljeni na družbo, naslovnik pošiljke ni dvignil. Skladno z drugim odstavkom 430. člena ZFPPIPP velja v takem primeru vročitev sklepa družbi za opravljeno, ko poteče osem dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES-a. Izpodbijani sklep je bil na spletnih straneh AJPES-a objavljen 15. 09. 2011, torej je veljala vročitev družbi za odpravljeno dne 23. 09. 2011, osem dnevni pritožbeni rok pa se je iztekel z dnem 03. 10. 2011. Šele 08. 11. 2011 vložena pritožba je bila torej prepozna.

7. Kot upnica bi se pritožnica lahko pritožila zoper izpodbijani sklep le v primeru, če bi predhodno vložila ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Po 3. točki 432. člena ZFPPIPP ima namreč upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, status udeleženca v postopku le v primeru, če vloži ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Takega ugovora pa pritožnica v tem postopku ni vložila. Zato ji je v vlogi upnice treba odreči status udeleženke v postopku. Le udeleženec postopka pa ima po drugem odstavku 439. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga. Njena pritožba, če jo je vložila kot upnica družbe, proti kateri teče postopek izbrisa, torej ni dopustna.

8. Po 4. točki 432. člena ZFPPIPP je udeleženec postopka tudi oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kršen, če priglasi svojo udeležbo v postopku. Sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg (torej na spletnih straneh AJPES-a). Pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga pa lahko po drugem odstavku 439. člena ZFPPIPP udeleženec postopka vloži v osmih dneh po vročitvi sklepa. Ker pritožnica v prvostopenjskem postopku do izdaje sedaj izpodbijanega sklepa, v katerem je prvostopenjsko sodišče pri družbi ugotovilo obstoj izbrisnega razloga, svoje udeležbe ni priglasila, ji sodišče tudi ni bilo dolžno vročati izpodbijanega sklepa. Ker pa rok za vložitev pritožbe zoper ta sklep začne teči od vročitve sklepa, je evidentno, da pritožnici šele v pritožbenem postopku ni mogoče priznati statusa udeleženke v postopku v smislu 4. točke 432. člena ZFPPIPP. Njena pritožba, morebiti vložena v tem svojstvu, se tako izkaže kot nedopustna.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo bodisi kot prepozno, bodisi kot nedopustno v smislu zgoraj obrazloženega na podlagi 1. točke 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP zavrglo.