Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnine k. o. ..., stavba 2232, del stavbe 71 (ID...) do celote (1/1). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti vse potrebne pravdne stroške.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da toženka krije svoje pritožbene stroške, tožniku pa mora povrniti 1.208,71 EUR pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Toženka vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

1.Ali je podana dobroverna lastniška posest na nepremičnini v primeru, ko se zatrjevani priposestvovalec sklicuje na svoje pričakovanje, da bo postal lastnik zadevne nepremičnine, ali na dogovor, da bo nepremičnina v prihodnosti s pravnim poslom prenesena nanj?

2.Ali lahko sodišče ugodi zahtevku na priposestvovanje, če niti ne ugotavlja, kakšna je bila pravna narava dogovora, ki naj bi bila podlaga za dobroverno posest, če v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ne ugotavlja niti ne ugotovi, kdo so stranke pravnega posla, kateri pravni posel je bil sklenjen in kdaj je bil ta pravni posel sklenjen, in ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v povezavi z 58. členom Obligacijskega zakonika, ko ni ugotavljalo niti ugotovilo, kdo so stranke pravnega posla, kateri pravni posel je bil sklenjen in kdaj je bil ta pravni posel sklenjen, ter je v obrazložitvi zapisalo, da niti ni pomembno, kakšna je bila pravna narava dogovora?

3.Ali je v okoliščinah konkretnega primera sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko pri ugotavljanju ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice na stanovanju ni upoštevalo določb 51. do 55. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in 117. člena Stanovanjskega zakona ter posledično ni ugotavljalo, ali je stanovanje, ki je predmet ugotovljenega ustnega dogovora, predstavljalo skupno premoženje toženke in A. A. ali pa posebno premoženje toženke?

4.Ali je odločitev sodišča, da se tožbenemu zahtevku ugodi na podlagi teorije realizacije in določbe drugega odstavka 43. člena SPZ, skladna s sodno prakso Vrhovnega sodišča, (i) da je za realizacijo ustne pogodbe o prenosu lastninske pravice potrebna izročitev, ki ima za posledico prenos vseh upravičenj dotedanjega lastnika na pridobitelja, ter (ii) da pogoji za priposestvovanje niso izpolnjeni, kadar se zatrjevani pridobitelj zaveda, da prenos lastninske pravice ni popoln in da še ni postal lastnik nepremičnine? / Ali bi sodišče pri presoji, da se uporabi teorija realizacije in določba drugega odstavka 43. člena SPZ, moralo upoštevati, (i) da se posest in način njenega izvrševanja na spornem stanovanju nista spremenila po sklenitvi ugotovljenega ustnega dogovora, torej da sta tožnik in toženka posest na stanovanju izvrševala na enak način tako pred ugotovljenim ustnim dogovorom o prenosu lastninske pravice na stanovanju kot po njem, ter (ii) da je tožnik vedel, da prenos lastninske pravice ni popoln?

5.Ali je kot priznanje ugotovljenega ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice na stanovanju oziroma izkaz volje, da druga oseba postane lastnik stanovanja, mogoče šteti ravnanja zemljiškoknjižne lastnice stanovanja, ki ne nasprotujejo uporabi stanovanja s strani njenega sina in njegove družine (ko se je torej po desetletjih skupnega bivanja v stanovanju s sinovo družino, z namenom reševanja prostorske stiske slednje, na sinov predlog preselila v drugo stanovanje (v lasti sina), sinu pa ves čas njegovega bivanja v stanovanju dovoljevala, da na lastne stroške adaptira stanovanje glede na potrebe njegove družine)?

6.Ali je plačevanje stanovanjskega prispevka v vojaški stanovanjski sklad oziroma stanarine mogoče šteti kot del sredstev, ki so bila potrebna za odkup stanovanja po "Jazbinškovem zakonu"?

7.Ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera z ugotovitvijo obstoja ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice na stanovanju kršilo metodološki napotek iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 58 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 43, 43/2 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 51, 52, 53, 54, 55 Stanovanjski zakon (1991) - SZ - člen 117

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.