Zaradi spremembe ZVDZ z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024, je materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame volilna pravica.
Obseg skrbnikovih nalog se določa ob upoštevanju konkretnih potreb osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. To pa pomeni, da mora sodišče, preden naloge opredeli in ne glede na navedbe udeležencev, najprej preveriti ne le sposobnost, ampak ugotoviti tudi potrebe te osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. I glede odločitve, da se nasprotni udeleženki odvzame volilna pravica razveljavi in v tem delu postopek ustavi; v celoti pa se razveljavi v II., III. in IV. tč. ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II.V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je glede postavitve pod skrbništvo), sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je 86 - letno nasprotno udeleženko postavilo pod stalno skrbništvo in ji odvzelo volilno pravico (tč. I izreka). Nalogo skrbnika je zaupalo CSD A. (tč. II izreka). Določilo je še obseg njegovih nalog (tč. III izreka) in odločilo, da se postavitev pod skrbništvo po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti zaznamuje v rojstni matični knjigi in zemljiški knjigi (tč. IV izreka).
2.Pritožbo z dopolnitvijo vlaga B. B., hči nasprotne udeleženke. V bistvenem navaja, da postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo ni potrebna. Nasprotna udeleženka živi doma s pritožnico in njenim sinom. Pritožnica zanjo skrbi in ima pooblastila, s katerimi je lahko urejala vse zadeve. V kolikor pa bi sodišče menilo, da je skrbnik nujen, naj se za skrbnico imenuje pritožnica oz. subsidiarno njen sin C. B. Vsi trije živijo na istem naslovu in skrbijo drug za drugega. Nasprotuje skrbništvu Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju CSD). S tem, da je slednji skrbnik, ni nikoli soglašala. Takšna ugotovitev je nepravilna. Po DZ1 se skrbništvo praviloma zaupa najbližjim osebam, ne pa institucionalnemu skrbniku. Pritonica je najprimernej1a, ker je edina hdi in dedinja. Navaja, da je bila od 3. 7. 2023 do 30. 4. 2024 na dolgotrajni bolni1ki in se ji brez podlage oita nesodelovanje. Gre za opraviljiv razlog. Navskrija interesov ni ve. e januarja 2024 je poslala dokazilo, da v podjetju nasprotne udeleenke ni ve zaposlena; tudi C. B. v podjetju nima ve funkcije in je pripravljen odgovorno prevzeti nalogo skrbnika. Sodi1e se do tega ni opredelilo. Zaradi postavitve zaasne skrbnice in prakse CSD se je postopek nerazumno zavlekel in nasprotni udeleenki povzročil 1kodo, saj nartovana prodaja kmetijskih zemlji1 ni bila izpeljana. Posledično nasprotna udeleenka ni plaala kupnine za 2/3 hie, v kateri ivi in je v njeni lasti do 1/3; izgubila je tudi e plaano var1ino. Graja delo zaasne zastopnice. Slednja zastopanje vodi po svojih merilih in brez posvetovanja s pritonico. S tem ni sledila naelu varovanja najveje koristi nasprotne udeleenke. Predlaga, da se odloi izvr1evanje izdanega sklepa in se zaasni zastopnici in CSD odvzamejo vsa pooblastila.
3.Na pritobo sta odgovorila CSD in zaasna zastopnica.
4.CSD opozarja, da pritonica ni stranka postopka, ampak je sodelovala kot pria. Zato nima pravice do pritobe. V kolikor ji bo sodi1o priznalo pravico do udelebe, pa vztraja, da bo skrbni1ke naloge opravljal sam. Pritonica s CSD ni sodelovala in je prikrivala informacije o nasprotni udeleenki in ni predloila dokumentacije o podjetju ter porabi denarja. e v asu teka tega postopka je prodala delnice nasprotne udeleenke ter denar porabila. Nasprotna udeleenka ima odprtih ve pravnih zadev in je CSD ravno zato predlagal, da se za zaasno skrbnico imenuje odvetnica. Nadalje je lastnica podjetja, ki e ve let posluje z izgubo, v njem pa sta bila zaposlena tako pritonica kot njen sin. Podjetje ima dolgove zaradi neplaanih prispevkov dravi. Nasprotna udeleenka skrbnika potrebuje - to potrjuje mnenje izvedenke psihiatrine stroke. CSD eli, da zaasna skrbnica izpelje vsa dogovorjena opravila, da nasprotni udeleenki ne bo nastala 1e veja 1koda.
5.Zaasna skrbnica odloitvi sodi1a pritrjuje. Tudi ona navaja, da je pritonica e v teku tega postopka iz osebnega rauna nasprotne udeleenke dvigovala denarna sredstva ter prodala delnice, opravienosti dvigov pa ni znala pojasniti in tudi ni predloila dokazil, ki bi opraviila ravnanje. V teku postopka ni izkazala pripravljenosti za sodelovanje s CSD in zaasno skrbnico. Odloitev, da skrbni1vo prevzame CSD, je zato pravilna. Predlaga zavrnitev pritobe.
6.Pritoba je dovoljena in je delno utemeljena.
7.Glede na navedbe CSD v odgovoru na pritobo, da pritonica ni stranka postopka in zato pravice do pritobe nima, se je pritobeno sodi1e najprej ukvarjalo z vpra1anjem dopustnosti pritobe ter s tem povezanim vpra1anjem, kak1en poloaj je imela pritonica v postopku.
8.Pritonica ni formalna udeleenka postopka2, saj ta tee po uradni dolnosti; prav tako ni zakonita udeleenka. Tak poloaj ZNP-13 v 58. l. daje le CSD in zaasnemu skrbniku osebe. Lahko bi sicer pridobila poloaj materialne udeleenke, katere interes utegne biti z odlobo prizadet, e bi priglasila udelebo in na podlagi sklepa sodi1a iz 22. l. ZNP-1, vendar tega ni storila.
9.Ne glede na to ima pritonica po presoji pritobenega sodi1a poloaj osebe, ki se zoper izpodbijano odlobo lahko pritoi. Na podlagi 1. odst. 32. l. ZNP-1 lahko vloi pravno sredstvo tudi nekdo, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, e misli, da je s sodno odlobo prizadet njegov pravni interes. eprav sodna praksa o tem 1e ni povsem ustaljena, je prevladujoe stali1e, da je treba pravni interes v postopkih skrbni1tva izjemoma razumeti 1ir1e, kot to obiajno velja v klasinem civilnem pravu.4 Znaaj pravnega interesa ima zato nepremoenjski (osebnostni) interes za dobrobit blinjega, ki tega ne zmore sam ter posledino prizadevanje svojca, da s svojim delovanjem v postopku prispeva k im bolj kakovostni odlobitvi za njemu blinjo ranljivo osebo. Za lane jedrne druine (partnerja in odrasle otroke osebe, o kateri tee postopek) je mogoe celo vzpostaviti domnevo, da imajo pravni interes sodelovati v postopku odloanja o skrbni1tvu.5 Tak1no razumevanje pravnega interesa, ki ga prevzema lovekova pravica nasprotne udeleenke in njenih svojcev do druinskega ivljenja, pa 1e zato, ker je izjemno, ne pomeni samodejnega priznanja polne udelebe vsakemu sorodniku, ampak je kljuno merilo narava odnosa ranljive osebe s svojcem.6
10.Pritonica je edina hdi nasprotne udeleenke. Kot izhaja iz podatkov v spisu, predvsem porodil, ki jih je za potrebe postopka pripravil CSD7, pritonica z nasprotno udeleenko ivi in zanjo skrbi. Slednja je ob razgovoru 1. 8. 2023 povedala, da heri zaupa in bi 7elela, da hi prevzame vso skrb; ta pa je bila (in je) pripravljena skrbni1vo prevzeti.8 Vse navedeno utemeljuje njen pravni interes za sodelovanje v postopku. Tudi sodi1e prve stopnje pritonice ni dosledno obravnavalo le kot kandidatke za skrbnico, saj jo je na razpisana naroka dne 5. 1. 2024 in 29. 2. 2024 vabilo kot udeleenko (glej vabili na list. 1t. 47 in 77). Pritonica v postopku tudi ni bila povsem pasivna, eprav udelebe ni priglasila. Zaradi vsega povedanega ima, eprav v postopku pred sodi1em prve stopnje ni imela (formalnega) poloaja udeleenke v postopku, kot hdi nasprotne udeleenke, pravni interes, ki ji daje poloaj upraviene osebe za vloitev pravnega sredstva v smislu 32. l. ZNP-1. Njeno pritobo je zato pritobeno sodi1e vsebinsko obravnavalo.
11.Sodi1e prve stopnje je v postopku pridobilo izvedensko mnenje izvedenke psihiatrine stroke ter poskusilo zasli1ati nasprotno udeleenko. Na tej podlagi je zakljuilo, da slednja zase in za svoje pravice in koristi ni sposobna skrbeti. Zato jo je postavilo pod skrbni1tvo. Odloitev pritonica izpodbija. Navaja, da nasprotna udeleenka skrbnika ne potrebuje, saj zanjo osebno skrbi in organizira vso potrebno nego in oskrbo; ima tudi pooblastila, s katerimi lahko vse ureja. Pritobeno sodi1e take navedbe zavraa.
12.Sodi1e v skladu z dolobo 1. odst. 262. l. DZ postavi pod skrbni1tvo osebo, ki zaradi motnje v du1evnem razvoju ali teav v du1evnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmonost in razsojanje, sama, brez 1kode zase, ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.
13.V konkretnem primeru je izvedenka psihiatrine stroke po pregledu medicinske dokumentacije in nasprotne udeleenke ugotovila (in teh ugotovitev pritonica ne izpodbija), da je pri 86-letni D. D. prisotna Alzheimerjeva demenca z napredovanim kognitivnim upadom. Zaradi te bolezni je asovno in krajevno neorientirana, kompleksnej1ih vpra1anj in abstraktnih pojmov ne razume. Mi1ljenje je upoasnjeno in osiroma1eno. Ima izrazite teave pri vzdrevanju pozornosti in koncentracije. Prisoten je hud upad spominskih funkcij, hudo je o1kodovan kratkoroni spomin, deloma je ohranjen le spomin za oddaljene dogodke. O1kodovanost se kae tudi pri vseh ostalih vi1jih ivnih funkcijah, vkljuno s sposobnostjo nartovanja, predvidevanja in presoje. Njen stik z realnostjo je hudo moten. Pozna denarno valuto, ne pozna pa vrednosti denarja, vi1ine svojih mesenih prihodkov in obsega premoenja. Psihino stanje se bo v prihodnosti le 1e slab1alo. Po mnenju izvedenke zaradi hudega upada vseh vi1jih ivnih funkcij v celoti ni sposobna sama brez 1kode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi in skrbnika potrebuje na vseh podrodjih lovekovega delovanja. Ni sposobna upravljati in razpolagati s premoenjem (preminim in nepreminim, dohodki in drugimi denarnimi sredstvi). Skrbnika potrebuje tudi za zastopanje v pravnem prometu ter sodnih in drugih uradnih postopkih ter pri varstvu svoje osebnosti, zlasti zdravja. Ni sposobna izvr1evati aktivne oz. pasivne volilne pravice. Je tudi nepomina in odvisna od pomoi druge osebe pri vseh osnovnih ivljenjskih dejavnostih, razen hranjenju.
14.Iz navedenih ugotovitev, ki jih je pri odlobitvi upo1tevalo tudi sodi1e prve stopnje, nedvomno izhaja, da je pri nasprotni udeleenki podan bolezenski vzrok, ki vpliva na zmonost njenega razsojanja; ta je trajno okvarjena, stanje pa se bo s asom le 1e slab1alo. Nobenega dvoma tudi ni, da v tej posledici ne more sama skrbeti za svoje pravice in koristi.
15.Pritobeno sodi1e glede na podatke v spisu nadalje ugotavlja, da so pravice in koristi nasprotne udeleenke, ker sama zanje ni sposobna poskrbeti, resno in oitno ogroene. Je lastnica vejega 1tevila nepreminin in do 1/3 solastnica nepreminine z ID znakom X. 000 (glej podatke zemlji1ke knjige na list. 1t. 5 do 8) ter ustanoviteljica in edina drubenica podjetja E., d. o. o. (glej izpis iz poslovnega in sodnega registra v prilogah pod B2 in B3), kar terja ne le delo, ampak tudi upravljanje in sprejemanje odlobitev, esar nasprotna udeleenka ni sposobna. Podatki spisa (priloga B1, B20) nadalje izkazujejo, da je nepreminina parcela X 000,9 katere solastnica je nasprotna udeleenka do 1/3, v delu, ki je v solasti B. B. (pritonice), predmet prodaje v izvr1ilnem postopku I 21/2020 Okrajnega sodi1a v Kr1kem. Nasprotna udeleenka je v tem izvr1ilnem postopku, kot izkazuje sklep istega sodi1a z dne 1. 6. 2022 (priloga B1), kot kupka sicer sodelovala na javni drabi in ji je bila (med drugim) domaknjena zgoraj navedena nepreminina, a do kondne realizacije nakupa kasneje ni pri1lo, ker kupnina ni bila plaana.10 Morebiten nakup je 1e vedno aktualen, saj trenutni podatki zemlji1ke knjige11 izkazujejo, da nepreminina 1e ni bila prodana morebitnemu drugemu kupcu. Nasprotna udeleenka je nadalje imetnica dveh raunov, enega pri NLB in enega pri Addiko banki (priloga B10 in B19), na zadnje navedenega prejema tudi prejemke ZPIZ-a, ki jih potrebuje za svoje preivanje in je torej treba z njimi racionalno razpolagati. Ob upo1tevanju poroila zaasne zastopnice 1e vedno obstaja tudi dolg do odv. F. F. iz naslova zastopanja v izvr1ilnem postopku I 21/2020, ki ga je treba poplaati, prilivi nasprotne udeleenke pa za to ne zadostujejo.
16.Vse doslej navedeno tudi po presoji pritobenega sodi1a terja, da se nasprotno udeleenko postavi pod skrbni1tvo, saj je to nujno potrebno za varstvo njenih pravic in koristi, saj za to, kljub drugani navedbi pritonice, ni ustrezno poskrbljeno. Pritobeno sodi1e sicer ne dvomi, da pritonica za svojo mamo vsakodnevno fizino skrbi, ni pa poskrbljeno za nujno potrebno upravljanje in razpolaganje s premoenjem, upravljanje in razpolaganje z rednimi dohodki in drugimi prejemki, za pravoasno poplailo dolgov, za varovanje njenih pravic in koristi v razlinih postopkih, sklepanje morebitnih pravnih poslov in podobno, za kar brez posega sodi1a ni mogoe poskrbeti. Trditev o danih pooblastilih je v pritobi le navrena in z niemer izkazana. Pogoji za postavitev pod skrbni1tvo so zato izpolnjeni in je odlobitev sodi1a prve stopnje o tem pravilna, pritoba pa neutemeljena.
17.Je pa pritobeno sodi1e ob uradnem preizkusu odlobitve v I. t. izreka ugotovilo, da je zaradi spremembe ZVDZ12 z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024,13 materialnopravno nepravilna odlobitev, da se nasprotni udeleenki odvzame volilna pravica. Z zgoraj navedeno novelo sta bila namre11a 2. in 3. odst. 7. l. ZVDZ, v prehodni dolobi (glej 3. l.) pa je zakonodajalec dolodil, da se postopki odlocanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbni1tvo, ki so se zaeli na podlagi ZVDZ in do dneva uveljavitve novele 1e niso pravnomono kondani, ustavijo. Pritobeno sodi1e je zato pritobi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. t. 365. l. ZPP14 v zvezi z 42. l. ZNP-1 odlobitev o odvzemu volilne pravice razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo.
Namen skrbništva je varstvo osebnosti odrasle osebe, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (2. in 3. odst. 239. člena DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. čl. DZ, v skladu katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (1. odst. 242. čl. DZ). Pri imenovanju skrbnika CSD ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca (243. čl. DZ). Že v zakonu (glej 241. čl. DZ) je določeno, da zahtevanih lastnosti in sposobnosti za skrbnika nima oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; nadalje oseba, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Po določbi 1. odst. 244. čl. DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi CSD.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje za skrbnika določilo CSD. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tako odločitev sprejelo predvsem zato, ker naj bi to predlagala pritožnica, k takemu predlogu pa se je, zaradi nezadostnega sodelovanja slednje, nagibal tudi CSD; predlog, da se za skrbnika postavi CSD, je dala tudi začasna skrbnica. O tem, ali je pritožnica primerna oseba za opravljanje skrbniških nalog, se zato ni izreklo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev v tem delu vsaj preuranjena, glede na okoliščine konkretne zadeve pa obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali pritožbeni preizkus, sodišče v obrazložitvi namreč ni navedlo.
Že iz zgoraj povzetih zakonskih določb izhaja, da sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je pritožnica, glede na pomisleke CSD povezane z njeno zaposlitvijo v podjetju nasprotne udeleženke, na naroku na kraju samem dne 5. 1. 2024 res bila mnenja, da bi bilo najbolj primerno, da se za skrbnika postavi CSD. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je že konec januarja 2024 CSD obvestila (glej dopis z dne 1. 2. 2024, list. št. 68), da je delovno razmerje v podjetju nasprotne udeleženke prekinila in (ker ni več kolizije interesov) predlagala, da se ona postavi za skrbnico. Tak predlog je 2. 2. 2024 pritožnica posredovala tudi sodišču (glej dopis na list. št. 69) in ga naknadno ni spremenila ali umaknila. Odločitve, da se za skrbnika postavi CSD, zato s sklicevanjem na predlog pritožnice ni mogoče utemeljevati, ni pa je, brez navedbe konkretnih razlogov, mogoče utemeljevati niti s sklicevanjem na predlog CSD in začasne zastopnice.
V situaciji, ko obstaja bližnja oseba, to je hči nasprotne udeleženke, ki je skrbniške naloge pripravljena prevzeti,
bi moralo zato sodišče prve stopnje, ob upoštevanju pomislekov o njeni primernosti, ki sta jih izrazila CSD in začasna skrbnica,
najprej presoditi, ali je ta za opravljanje skrbniških nalog primerna (glej 241. čl. DZ) in ali njeno imenovanje ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke. Kaj sta CSD in začasna zastopnica glede tega navedla, je v izpodbijanem sklepu le navrženo, ni pa o tem nobenih konkretnih ugotovitev, še manj pa presoje, kakšno težo tem navedbam, če bi se izkazalo, da so resnične, sodišče pripisuje. Zaradi izostanka teh razlogov pritožbeno sodišče posledično ne more preizkusiti, ali je imenovanje CSD za skrbnika utemeljeno in v korist nasprotne udeleženke, niti se ne more podrobneje opredeljevati do s tem povezanih pritožbenih navedb pritožnice in drugačnih navedb obeh udeleženk v odgovorih na pritožbo (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Ob uradnem preizkusu odločitve pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je z enako kršitvijo obremenjena tudi odločitev v tč. II izreka. Izrek, "da skrbnik zastopa varovanko, vestno skrbi za njeno osebnost, pravice in koristi ter skrbno upravlja njeno premoženje" pa je tudi premalo določen.
Povzeti izrek tako daje skrbniku splošno "pooblastilo" za urejanje vseh zadev nasprotne udeleženke, kar pa (prvič) ni namen, ki ga DZ zasleduje s postavitvijo osebe pod skrbništvo (glej 2. in 3. odst. 239. čl. DZ) in ne zagotavlja varovanja interesov tako nasprotne udeleženke kot skrbnika, (drugič) pa taka odločitev v konkretnem primeru nima podlage v dejanskih ugotovitvah, ki jih sklep vsebuje in je zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Obseg skrbnikovih nalog se določa ob upoštevanju konkretnih potreb osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. To pa pomeni, da mora sodišče, preden naloge opredeli in ne glede na navedbe udeležencev, najprej preveriti ne le sposobnost, ampak ugotoviti tudi potrebe te osebe na vseh področjih vsakdanjega življenja: pri urejanju premoženjskih zadev, bivanjskih razmer, zdravstvenih zadev, nastopanju v postopkih pred sodnimi in drugimi organi, prevzemanju pošte, vključevanju v socialno življenje in uresničevanju drugih interesov. Šele po ugotovitvi, pri katerih zadevah in kakšno pomoč oseba potrebuje, lahko odloči o nalogah skrbnika. Tak pristop je nujen zaradi upoštevanja načela, da sme v samostojnost in duševno integriteto osebe poseči le toliko, kolikor je nujno potrebno za zaščito njenih koristi. Sodišče prve stopnje v razlogih sicer povzema mnenje izvedenke o tem vprašanju, ugotovitev o konkretnih potrebah nasprotne udeleženke glede na njene osebne, socialne in premoženjske razmere, v katerih živi (in kako jih morebiti želi urejati), pa sklep ne vsebuje. Odločitve, ki jo je sprejelo sodišče o nalogah skrbnika, zato ni mogoče preizkusiti (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pritožba je glede na obrazloženo glede tč. II in III izreka utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 354. in 355. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 v tč. II in III izreka razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker se postavitev pod skrbništvo v zemljiški knjigi zaznamuje šele, ko je postopek v celoti pravnomočno končan, je razveljavilo tudi IV. tč. izreka. Za razveljavitev se je odločilo zato, ker ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov, saj jih ne pozna. Ugotavlja tudi, da bo sodišče prve stopnje postopek lahko hitro dopolnilo in v zadevi odločilo ter zato razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju že navedenih razlogov:
-najbližje svojce nasprotne udeleženke (to je pritožnico in vnuka) seznani s tem, kakšne pravice imata kot materialna udeleženca v postopku in na možnost prijave udeležbe, nato pa naj, če bosta udeležbo prijavila, sedanji udeleženci pa bi udeležbi nasprotovali, o tem odloči s sklepom. V vsakem primeru mora vse sodelujoče seznaniti, koga šteje za udeleženca;
-v pogledu odločanja o osebi skrbnika, po tem, ko bo po potrebi pretehtalo vse relevantne navedbe ter predložene dokaze, najprej odgovori na vprašanje, ali je hči nasprotne udeleženke primerna za opravljanje skrbniških nalog in ali ni njeno imenovanje za skrbnico v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke; v kolikor bi soglasje za stalno skrbništvo v nadaljevanju tega postopka dal tudi vnuk nasprotne udeleženke, naj oceni tudi njegovo primernost;
-pri odločitvi, komu zaupati skrbniško funkcijo, da ustrezno težo tudi: že izraženi želji nasprotne udeleženke (a le, če bo presodilo, da jo je bila slednja sposobna izraziti in razumeti njen pomen in posledice); nadalje obsegu in vrsti skrbniških nalog, saj te lahko terjajo različno raven (tudi strokovnega) znanja, osebnega angažiranja, dosegljivosti in fleksibilnosti;
-pred ponovno opredelitvijo nalog skrbnika, konkretno ugotovi, na katerih področjih in v kakšnem konkretnem obsegu nasprotna udeleženka potrebuje pomoč skrbnika, naloge skrbnika pa naj v izreku določneje opredeli;
-odločbo glede vseh odločilnih dejstev obrazloži do te mere, da bo mogoč njen pritožbeni preizkus.