Jedro

Določilo 638. člena OZ, na katerega se sklicuje revident, v obravnavani zadevi nikakor ne pride v poštev. Ta določa naročnikovo dodatno pravno možnost (odstopno pravico), ki pa je ni dolžan izkoristiti – in je toženec v konkretnem primeru ni –, temveč lahko uveljavlja druge jamčevalne zahtevke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi istega sodišča I 2003/01417 z dne 13. 1. 2004 ostane v veljavi v 1. in 3. točki za znesek glavnice v višini 1,279.124 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2003 dalje do plačila ter za stroške izvršilnega postopka v višini 46.729,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila; da se višji tožbeni zahtevek zavrne.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je sodišče druge stopnje kot pravno podlago konkretne zadeve navedlo 640. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa znižanje plačila za izvršeno delo z napako. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo v konkretnem primeru za skrite napake. Revident ponovno poudarja, da se manjvrednost del ocenjuje takrat, ko napake ni moč odpraviti, pri strehi pa o manjvrednosti ni mogoče govoriti; manjvredna streha terja kompletno zamenjavo, ker ne ustreza svoji funkciji in je v celoti neuporabna. Sodišče druge stopnje je toženca napotilo na uporabo pravic, ki mu jih daje 639. člen OZ, oziroma na uveljavljanje odškodnine, kar pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Toženec meni, da bi bilo treba uporabiti 638. člen OZ, saj rezultata izvršenega dela ni mogoče uporabiti za namen, za katerega se običajno uporablja. V tem delu revident uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni moč preizkusiti. Prav tako se toženec ne strinja z odločitvijo o začetku teka zamudnih obresti; tudi v tem delu sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) namreč zahteva sestavo končnega obračuna, ki ga tožnik v konkretnem primeru ni izdelal, zaradi česar toženec ni mogel priti v zamudo. Drugostopenjski zaključek, da takšen obračun predstavlja tožnikov račun za prekrivanje strehe, je napačen.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Laične toženčeve vloge, vložene po izteku revizijskega roka, Vrhovno sodišče ni obravnavalo.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko zatrjevanje bistvene procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je presplošno, da bi ga Vrhovno sodišče (lahko) obravnavalo(1).

Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna; podlago ima v tretjem odstavku 639. člena OZ (po katerem lahko naročnik zniža plačilo, če podjemnik ne odpravi napak izvršenega posla), v 640. členu OZ (po katerem se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako) in v drugem odstavku 635. člena OZ (po katerem lahko naročnik z ugovorom zoper podjemnikov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja tega, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika)(2). Določilo 638. člena OZ (poseben primer odstopa od pogodbe), na katerega se sklicuje revident, v obravnavani zadevi nikakor ne pride v poštev. Ta določa naročnikovo dodatno pravno možnost (odstopno pravico(3)), ki pa je ni dolžan izkoristiti – in je toženec v konkretnem primeru ni –, temveč lahko uveljavlja druge jamčevalne zahtevke. Posebej je treba poudariti, da perpetuirajo (drugi odstavek 635. člena OZ) samo tisti ugovori, ki lahko pripeljejo do pobotanja zahtevkov ene in druge stranke. V primeru, ko podjemnik uveljavlja svoj zahtevek za plačilo opravljenega posla, torej denarno terjatev, lahko naročnik zoper ta zahtevek (po preteku enoletnega roka od obvestila o napakah iz prvega odstavka 635. člena OZ) z ugovorom prav tako uveljavlja (zgolj) svojo denarno terjatev, to je pravico do znižanja plačila in pravico do povračila škode(4).

8. Neu temeljena je tudi revizijska graja odločitve sodišč prve in druge stopnje o začetku teka zakonskih zamudnih obresti. Njuno s tališče, da je toženec v zamudi s plačilom uveljavljane terjatve od zapadlosti tožnikovega računa, je pravilno (primerjaj 299. člen OZ).

9. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Op. št. (1): Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati.

Op. št. (2): Primerjaj tudi 660. člen OZ.

Op. št. (3): N

a podlagi te lahko naročnik (odstopni upravičenec) z enostransko izjavo volje, naslovljeno na podjemnika (odstopnega zavezanca), povzroči prenehanje (razvezo) pogodbe med njima.

Op. št. (4): Z

akon torej v tem primeru naročniku ne daje pravice, da uveljavlja katerokoli sankcijo jamčevanja za napake.