Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo napoved pritožbe tožene stranke z dne 5. 12. 2014. 2. Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in uveljavlja zmotno uporabo materialnega in procesnega prava ter kršitve določil Ustave Republike Slovenije. V pritožbi navaja, da je v prvem stavku pravnega pouka sodbe sodišča prve stopnje z dne 19. 11. 2014 zapisano, da je zoper to sodbo dovoljena pritožba v roku 15 dni. Res je sicer v nadaljevanju naveden tudi rok 8 dni za napoved pritožbe, vendar je bistveno, da je najprej navedeno, da je pritožba možna v roku 15 dni in šele potem se omenja rok 8 dni. Tožena stranka se je v dobri veri zanesla na prvi stavek pravnega pouka, ko je zapisano, da je zoper konkretno izdano sodbo, ki jo je prejela, dovoljena pritožba v roku 15 dni. Tožena stranka se glede roka za vložitev pritožbe sklicuje na odločitev Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 1051/2011 z dne 4. 7. 2013, kjer je sodišče med drugim zapisalo, da mora sodišče na jasen in nedvoumen način opredeliti rok, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo prav v konkretni zadevi. Navedena sodba je sicer bila sprejeta v zadevi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, je pa uporabljiva tudi v obravnavanem primeru. V predmetni zadevi sta najmanj v pravnem pouku dejansko določena dva roka, in sicer najprej rok 15 dni in potem naknadno še rok 8 dni. Tožena stranka je bila prepričana, da je v zadevi potrebno uporabiti rok 15 dni in tako ocenjuje, da s predmetno pritožbo, ki je bila vložena v roku 15 dni, ni bila prepozna. Po stališču tožene stranke je izpodbijani sklep tako nepravilen in nezakonit, zato predlaga, da ga pritožbeno sodišče v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postokovnih kršitev absolutne narave.
6. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, sklicujoč se pri tem na odločitev Ustavnega sodišča RS Up 1051/2011 z dne 4. 7. 2013. V citirani odločbi je Ustavno sodišče obrazložilo, da mora sodišče stranki posredovati informacijo o roku za vložitev pravnega sredstva na jasen in nedvoumen način, z opredelitvijo enega roka, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo prav v konkretni zadevi.
7. V obravnavani zadevi gre za gospodarski spor, za katerega po ZPP veljajo določene specialne določbe, med drugim tudi v primeru postopka za izdajo plačilnega naloga, za kakršnega je šlo tudi v tej zadevi. V tovrstnih primerih v skladu s 496. členom ZPP izdela sodišče sodbo s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP le v primeru, če stranka zoper sodbo s skrajšano obrazložitvijo napove pritožbo. Stranka mora napovedati pritožbo v 8 dneh od prejema sodbe s skrajšano obrazložitvijo (tretji odstavek 496. člena ZPP). Če stranka napove pritožbo v navedenem roku, lahko vloži pritožbo zoper sodbo, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP (četrti odstavek 496. člena ZPP) in za katero velja 15-dnevni zakonski pritožbeni rok iz 333. člena ZPP.
8. Sodišče prve stopnje je o posebnostih glede sodbe in vlaganja pravnih sredstev, ki jih je v skladu s 496. členom ZPP potrebno uporabiti v obravnavanem primeru, pravdni stranki na ustrezen in nedvoumen način opozorilo. Že v obrazložitvi sodbe I Pg 210/2014 z dne 19. 11. 2014 je navedlo, da je sodba izdelana na podlagi prvega odstavka 496. člena ZPP, nato pa je v pravnem pouku zapisalo: „Zoper to sodbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP, ki bo izdelana, če pravdna stranka napove pritožbo. Pritožbo je potrebno napovedati v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka te sodbe. Stranka, ki napove pritožbo, lahko umakne napoved pritožbe, dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo nastane ob napovedi pritožbe. Če se pošlje napoved pritožbe priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan vročitve sodišču“.
9. Upoštevaje specialno ureditev pritožbenega postopka v gospodarskih sporih v postopku izdaje plačilnega naloga (496. člen ZPP), ki kot že obrazloženo, poteka v dveh fazah, najprej z napovedjo pritožbe in plačilom sodne takse za pritožbo in nato - po izdelavi sodbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo pravočasne pritožbe, je prvostopno sodišče v pravnem pouku stranki na jasen način poučilo o procesnih ravnanjih in rokih, v katerih jih morata stranki opraviti. Dejstvo, da sta v pravdnem pouku zapisana dva roka, je posledica specialne zakonske ureditve za spore, kakršen je tovrstni, pri čemer je iz pravnega pouka jasno in nedvoumno razvidno, kateri rok velja za napoved pritožbe oziroma za pritožbo zoper sodbo s polno obrazložitvijo. Zadeva Ustavnega sodišča RS, na katero se tožena stranka v pritožbi sklicuje, tako s predmetno zadevo ni primerljiva.
10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
11. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, in tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena istega zakona).