Jedro

Trditve o medsebojnih poznanstvih in prijateljevanju sodnikov z obdolženko in njeno družino ter v zvezi s sporom s predsednikom Višjega sodišča v Celju pa ostajajo na povsem pavšalni ravni, saj predlagateljica konkretnih primerov, iz katerih bi izhajalo, da gre za takšne odnose, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov, ne navaja. Predsednik sodišča pa nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov. Njegova funkcija sodi le na področje sodne uprave. Sodniki pri reševanju konkretnih zadev niso vezani na nikakršna navodila nadrejenih in so zavezani soditi po ustavi in zakonih.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obdolženo A. A., zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zasebna tožilka B. B. je na glavni obravnavi dne 1. 4. 2022 predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru ali Višjega sodišča v Ljubljani. Za odločanje o predlogu za prenos krajevne pristojnosti je zato pristojno Vrhovno sodišče.1 Zasebna tožilka v predlogu navaja, da zahteva izločitev sodnice Tee Lucije Modrijančič, saj ima drugačen odnos do nje kot do obdolženke, ki jo privilegira. Zahteva tudi izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Celju Petre Giaccomeli, saj je bila obdolženkina sodelavka. Zatrjuje njuno prijateljevanje in osebne stike. Ker ima spor s predsednikom Višjega sodišča v Celju Brankom Aubrehtom v zvezi z volitvami, pa zahteva izločitev celotnega sodišča v Celju. Zahtevo za izločitev utemeljuje z navedbami, da je bil predsednik volilne komisije, kot predstojnik sodnikov pa odloča o njihovih pristojnostih, položajih ter njihovih ocenah. Dodaja, da so vsi sodniki sodišč v Celju v dobrih prijateljskih odnosih s celotno družino A. A. ter povezani z obema strankama, namestnica predsednika Višjega sodišča v Celju pa je obdolženkina znanka in prijateljuje s strankama postopka, ki sta odvetnici z območja Celja. Prav tako so sodniki v Celju »okuženi« z drugo kazensko zadevo, v kateri je bila zasebna tožilka zaslišana kot priča. 3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zakonodajalec pa je presojo tehtnih razlogov prepustil sodiščem glede na okoliščine v vsaki konkretni zadevi. V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan, ko obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP.2

5. Predlagateljica s svojimi navedbami ne more uspeti, saj v predlogu ni navedla nobenega dovolj prepričljivega razloga, ki bi vzbujal dvom, da ji pred sodišči z območja Višjega sodišča v Celju ne bi bila zagotovljena nepristranska obravnava. Izrazila je pomisleke o sojenju pred sodiščem prve stopnje, pri tem pa je treba izpostaviti, da nestrinjanje z vodenjem postopka ni upošteven razlog ob odločanju za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Stranke imajo v konkretnem kazenskem postopku možnost vlaganja pravnih sredstev zoper odločitve sodišča ter zahtevati izločitev sodnika, ko izvedo za razlog njegove izločitve. O zahtevi zasebne tožilke za izločitev sodnice Tee Lucije Modrijančič je že odločila predsednica Okrajnega sodišča v Celju Polona Kidrič ter jo s sklepom z dne 21. 4. 2022 zavrnila. Trditve o medsebojnih poznanstvih in prijateljevanju sodnikov z obdolženko in njeno družino ter v zvezi s sporom s predsednikom Višjega sodišča v Celju pa ostajajo na povsem pavšalni ravni, saj predlagateljica konkretnih primerov, iz katerih bi izhajalo, da gre za takšne odnose, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov, ne navaja.3 Predsednik sodišča pa nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov. Njegova funkcija sodi le na področje sodne uprave. Sodniki pri reševanju konkretnih zadev niso vezani na nikakršna navodila nadrejenih in so zavezani soditi po ustavi in zakonih.4 Razlogi, kot jih predlagateljica navaja, torej ne vzbujajo dvoma v nepristransko sojenje pred navedenim sodiščem, hkrati pa gre za povsem posplošene navedbe, ki jih ni mogoče niti preizkusiti. Takšne navedbe predlagateljice ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi bilo tako, da bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov sodišč na območju Višjega sodišča v Celju in zato ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti izven teh sodišč.

6. Predlagateljica v predlogu ni navedla nobenega konkretnega razloga, iz katerega bi izhajalo, da bi se pred katerim drugim sodiščem izven pristojnosti Višjega sodišča v Celju lažje izvedel postopek. Tudi okoliščine, ki bi lahko bile podlaga za zaključek, da je podan dvom v nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v Celju in Višjim sodiščem v Celju, tako z vidika strank postopka in vidika razumevanja nepristranskosti sodnikov v očeh javnosti, po mnenju Vrhovnega sodišča iz obravnavane zadeve ne izhajajo, zato je predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, izven pristojnosti Višjega sodišča v Celju, zavrnilo.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča I Kr 20639/2017 z dne 27. 6. 2019. 2 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 34991/2020 z dne 31. 7. 2020. 3 Tako sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 30387/2012 z dne 22. 1. 2015 in I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021. 4 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 62688/2012 z dne 15. 11. 2018 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020.