Jedro

Odložitev roka plačila ne pomeni, da terjatev upnika še ni zapadla.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za izdajo sklepa o izvršbi zoper dolžnika zavrglo ter odločilo, da upnik nosi stroške predloga izvršbe, ker z njim ni uspel. Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik in predlagal njegovo spremembo oziroma razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek upnika preuranjen saj bi njegova terjatev glede na izglasovano prisilno poravnalo zapadla šele 5.5.2006, napačno. Navaja, da je svoj predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložil že v mesecu februarju 2005, ko je bil njegov predlog utemeljen, nikakor pa ne preuranjen. Kasneje sprožen postopek prisilne poravnave, kjer upnik sploh ni sodeloval, ne glede na to pa je svoj predlog z vlogo z dne 1.3.2006 prilagodil izglasovani prisilni poravnavi, je popolnoma utemeljen. Sodišče mora predlagano izvršbo dovoliti, sklep o potrjeni prisilni poravnavi pa seveda sam po sebi preprečuje poplačilo pred iztekom v prisilni poravnavi določenega roka plačila. Zaradi izglasovane prisilne poravnave je prišlo zaradi kasneje spremenjenih okoliščin do drugačnih rokov zapadlosti zaveze poplačila. To pa pomeni, da je tudi odločitev glede stroškov postopka sodišča prve stopnje nepravilna.

Pritožba upnika je utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče smatra, da v obravnavanem primeru pritožba pravilno opozarja, da odločitev sodišča nima podlage v veljavnih predpisih.

Upnikov predlog v konkretnem primeru dejansko predstavlja uveljavljanje terjatve po 3. odst. 64. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju (ZPPSL). Gre namreč za terjatev, za katero je upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki pa ni bil izdan, saj je bil po vložitvi predloga zoper dolžnika uveden postopek prisilne poravnave. Ta je bil sicer zaključen in je bila prisilna poravnava zoper dolžnika izglasovana. Za upnikovo terjatev pa še ne obstaja izvršilni naslov. Njegova terjatev pa tudi ni bila ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave.

To pa pomeni, da je dolžno sodišče prve stopnje predlagano izvršbo dovoliti pri čemer pa je vezano na to, da se sme dolžniku naložiti plačilo le v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave. Eden od pogojev, ki je bil v potrjeni prisilni poravnavi izglasovan, pa je tudi plačilni rok, ki je bil odložen. Odložitev tega roka pa ne pomeni, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje, da terjatev upnika še ni zapadla. Pomeni le, da bo lahko upnikova terjatev poplačana šele pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, med katerimi pa je tudi ta, da se plačilni rok odloži. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.