Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
16. 11. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 535/2001-3 z dne 10. 10. 2002 se zavrže.
1.Ustavna pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo njeno pritožbo v upravnem sporu in potrdilo sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 845/95 z dne 20. 3. 2001, s katero je Upravno sodišče zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Ministrice za pravosodje št. 041- 2/95 z dne 10. 5. 1995 o imenovanju C. C. za notarko na notarsko mesto s sedežem v V. V.
2.V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. člena in tretjega odstavka 49. člena Ustave, z navedbami, da se Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb, pa uveljavlja tudi kršitev 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je izpodbijana sodba v nasprotju z Ustavo ter kot nezakonito odpravi odločbo o imenovanju C. C. za notarko.
3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči.
4.Pritožnica je kandidirala na razpisano prosto notarsko mesto v V. V., vendar ni bila izbrana. Z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v upravnem sporu o zakonitosti odločbe o imenovanju C. C. za notarko v V. V. Iz Uradnega lista RS, št. 30/1995, izhaja, da je C. C. dne 1. 6. 1995 že začela s poslovanjem.[1] Ker je bila odločba o imenovanju za notarko že izvršena, iz narave stvari izhaja, da morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi mogla vplivati na veljavnost tega imenovanja. To pa hkrati pomeni, da morebitna ugoditev ustavni pritožbi ne bi izboljšala pritožničinega pravnega položaja. Ker v času odločanja v obravnavani zadevi še ni veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 73/04 - ZN-C), po katerem se postopek imenovanja na prosto notarsko mesto prekine do pravnomočnosti sodne odločbe, ampak je postala odločba o imenovanju izvršljiva takoj (z vročitvijo), bi si pritožnica svoj pravni položaj lahko zavarovala le, če bi že v postopku odločanja v upravnem sporu dosegla začasno zadržanje izvršitve odločbe o imenovanju.
5.Glede na navedeno pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za ustavno pritožbo. Ustavno sodišče jo je zato zavrglo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno.
Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan
[1]Po določbi 17. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. -ZN) Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije, potem ko prejme kopijo zapisnika o prisegi notarja.