Jedro

Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 25. 2. 2025, s katero je tožnica predlagala: - da se toženki prepove odtujitev in obremenitev njej lastne nepremičnine (1/1) z ident. št. dela stavbe: ...-190-002, na naslovu A., ki stoji na parc. št. 000, k. o. X do 1/1, kar se zaznamuje v zemljiški knjigi; - da se toženki prepove karkoli spremeniti na nepremičnini z ident. št. dela stavbe: ...-190-002, na naslovu A., ki stoji na parc. št. 000, k. o. X do 1/1, ter na njej povzročati škodo. Začasna odredba naj bi veljala še 30 dni po pravnomočni sodbi, izdani v tem postopku. O stroških postopka zavarovanja bo sodišče odločilo s končno odločbo.

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo. Navaja, da sodišče v sklepu pride samo s sabo v nasprotje, saj v 17. točki navaja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), torej tudi, da tožnica ni izkazala za verjetno, da terjatev obstoji ali da ji bo terjatev zoper toženko nastala, čeprav sodišče prve stopnje samo v točki 9 do 11 izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je po mnenju sodišča verjetno izkazano, da ji bo ta terjatev nastala. Izpodbijani sklep je sam s sabo v nasprotju, ga ni mogoče preizkusiti glede pritožbenih razlogov.

V zvezi z izkazom drugega pogoja je tožnica že v predlogu jasno opozorila na dejstvo, da toženka nima denarnih sredstev, kar je tudi sama potrdila v svojem SMS sporočilu, ki ga je tožnica priložila kot dokaz. Zato bo uveljavitev denarne terjatve precej otežena, če že ne onemogočena, če bo navedeno stanovanje tudi prodala pred končanjem tega postopka. Iz navedenih dejstev je jasno razvidna nevarnost, da bo onemogočena ali precej otežena uveljavitev denarne terjatve tožnice do toženke. Konkretno je tožnica obrazložila, da toženka nima rednih dohodkov, da ima probleme z drogo, kar je imelo za posledico tudi smrt neznane osebe v tem stanovanju. Vse to je vsekakor podlaga za sklep, da bo toženka prodala stanovanje in porabila kupnino, kar bo vodilo v onemogočanje uveljavitve denarne terjatve.

Tudi v delu, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnica ni za verjetno izkazala, da bi toženka z izdajo začasne odredbe utrpela le neznatno škodo, takšen zaključek ni pravilen, saj bo toženka v nepremičnini kljub izdaji začasne odredbe lahko še naprej prebivala po smrti tožnice in ga celo oddajala, do smrti tožnice pa ga sploh ne sme uporabljati niti oddajati. Tako da ji na podlagi začasne odredbe ne nastaja nobena škoda. Sodišče pa v svoji obrazložitvi zavzame celo nasprotno napačno stališče, da bo toženki nastala škoda, ki verjetno ne bo le neznatna, čeprav nima nobenega dokaza za to oziroma ne obrazloži zakaj je prišlo do takega zaključka v nasprotju s predloženimi dokazi (priložena prodajna pogodba, SMS sporočilo in ZK izpisek).

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu ni nobenih takšnih nasprotij, zaradi katerih sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. V točkah 6 in 7 obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni podana verjetnost terjatve glede primarnega tožbenega zahtevka, prav tako ne glede podrednega tožbenega zahtevka pod točko 1. Zato tudi ni nasprotja z ugotovitvijo v točki 17 obrazložitve sklepa, da ni podan pogoj po prvem odstavku 272. člena ZIZ. Bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

5.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni za verjetno izkazala nevarnosti, da je zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tožnica v pritožbi navaja, da obstaja nevarnost, da bo onemogočena ali precej otežena uveljavitev denarne terjatve tožnice do toženke, pri čemer pa ne uspe izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da ni navedla nekega konkretnega ravnanja toženke, katerega posledica bi bilo odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem. Zatrjevana dejstva, da naj bi bila toženka brez denarja, službe in da ima problem z zlorabo drog, pa ne pomenijo ravnanj, ki bi kazala na to, da bo razpolagala s spornim stanovanjem. Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Ne zadostuje možnost, da bo dolžnik razpolagal s premoženjem. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve, kar pa tožnici ni uspelo izkazati.

6.Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera, na tožnici pa je trditveno in dokazno breme, da z navedbo konkretnih okoliščin verjetno izkaže, da bo toženka z izdajo začasne odredbe utrpela zgolj neznatno škodo. V skladu z ustaljeno sodno prakso vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožnica to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa glede zavarovanja denarne terjatve v tem postopku ni storila z navedbami, da bo toženka lahko v nepremičnini prebivala po smrti tožnice, do takrat pa ne sme uporabljati nepremičnine.

7.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Ker so stroški postopka zavarovanja del pravdnih stroškov, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.