Jedro

Če gre za pisno pomoto v imenih, številkah, računsko pomoto ali drugo očitno pomoto v odločbi ali njenih overjenih prepisih, jo sme organ oz. uradna oseba vsak hip popraviti s sklepom po 219. členu ZUP/86. Popravek učinkuje od izdaje odločbe dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1921/2002-18 z dne 1.3.2004.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.8.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep o popravi pisne pomote Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C. z dne 7.5.1997. S tem sklepom je prvostopni organ na podlagi 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86, Uradni list SFRJ, št. 47/86 - pb) izdal sklep o popravi pisne pomote v odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C. z dne 4.12.1996. S tem sklepom je odpravil očitno pisno napako, ko je v točkah I/1, I/2 in I/3 izreka navedene odločbe pomotoma kot glavnico, od katere je treba obračunati in plačati zamudne obresti, navedel znesek tako izračunanih zamudnih obresti.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Enako kot tožena stranka in prvostopni upravni organ je menilo, da gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče v skladu z 219. členom ZUP/86 odpraviti s sklepom o popravi pomote. Pojasnilo je tudi, da ima popravek pomote pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Zavrnilo pa je tudi tožbene očitke, da ne gre zgolj za popravo pomote, temveč za spremembo odločbe v škodo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da je ta očitna pomota razvidna tudi iz obrazložitve prvostopne upravne odločbe.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, podredno pa, da jo s sklepom razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Vztraja pri tem, da pri sklepu o popravi pomote ni šlo le za pomoto tehničnega značaja, temveč za spremembo dokončne upravne odločbe v znatno škodo tožeče stranke. Meni tudi, da je s takim popravkom izrek prvostopne odločbe postal sam s seboj v nasprotju, nerazumljiv ter v nasprotju z razlogi odločbe. Tak akt pa je po njegovi oceni ničen, ker takšne odločbe ni mogoče izvršiti. Izpodbijani prvostopni akt in akt tožene stranke sta v nasprotju z določbami ZUP/86, saj ne upoštevata niti temeljnih načel, še zlasti ne načela varstva zakonitosti, varstva pravic strank in tudi ne načela pravne varnosti. Tožena stranka pa je po prvostopnem organu posegla v dokončno upravno odločbo in to potem, ko je bila odločba v delno spremenjenem delu celo že izvršena. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da se na ta način nezakonito določa tožeči stranki strožja obveznost in se s sklepom dopolnjuje odločba. Ker gre za novo obveznost, bi jo lahko davčni organ naložil le z dopolnilno ali novo glavno odločbo, te pa ni izdal. Takšno spreminjanje dokončne odločbe v škodo stranke pa je nedopustno in pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Gre namreč za ponovno meritorno odločanje o samih pravicah stranke in stroških postopka ter ne zgolj za popravo očitne pomote.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo pa je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Po 219. členu ZUP/86, ki se je v Sloveniji uporabljal kot slovenski predpis v času odločanja prvostopnega organa, lahko organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba.

Po presoji pritožbenega sodišča so tako prvostopni organ, tožena stranka in tudi prvostopno sodišče pravilno ugotovili, da je v izreku upravne odločbe z dne 4.12.1996 prišlo do napake, ker je kot znesek glavnice naveden znesek obresti, izračunanih od glavnice do 19.10.1996. Da gre za napako, je razvidno iz izreka in obrazložitve prvostopne odločbe z dne 4.12.1996. V obrazložitvi je v drugem odstavku na strani 6 ugotovljeno, da so bile od premalo obračunanega in plačanega prometnega davka, ki je naveden v prvem odstavku na 6. strani obrazložitve odločbe in povzet v 1. točki izreka navedene odločbe, obračunane zakonite zamudne obresti v znesku 184.838,00 SIT (priloga 3 in priloga 4 k zapisniku), in sicer od prvega dne zamude pa do 19.10.1996. V naslednjem odstavku na tej strani pa je določeno, da mora zavezanec od 19.10.1996 dalje do dokončnega poplačila obveznosti sam obračunati zamudne obresti. Iz izreka navedene odločbe pod točko I/1 pa je v prvem odstavku na 2. strani odločbe razvidno, da je bila v drugem stavku tega odstavka napravljena napaka, saj je kot znesek glavnice pomotoma naveden znesek izračunanih obresti do 19.10.1996. Enaka napaka je ponovljena v točki I/2 in I/3 izreka. Da gre tudi v tem primeru za napako, je razvidno iz obrazložitve navedene odločbe v zadnjem odstavku na strani 12 za točko I/2 in zadnjega odstavka na strani 17, ki se nadaljuje na strani 18, navedene odločbe za točko izreka I/3. Glede na navedeno gre tudi po presoji pritožbenega sodišča za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom, izdanim po 219. členu ZUP/86. Zaradi navedenih popravkov pa izrek odločbe ni postal nerazumljiv in neizvršljiv in prav tako ni v nasprotju z obrazložitvijo odločbe. Pritožbeno sodišče meni, da je šele na ta način izrek odločbe postal skladen z obrazložitvijo. Tako popravljeni izrek je po presoji pritožbenega sodišča izvršljiv ne glede na to, da je bil izvršen že tudi v prvotnem besedilu. Če tožeča stranka sama ne plača naloženih obveznosti, bodo te izterjane na podlagi popravljene odločbe.

Z odpravo očitnih pomot v izreku odločbe pa ni izdana nova odločba oziroma na novo odmerjena tožnikova obveznost in torej dokončna odločba ni spremenjena v škodo tožeče stranke, zato je tudi ta ugovor pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljen. Z izdajo popravnega sklepa tudi niso bile kršene določbe ZUP/86, saj prav 219. člen ZUP/86 omogoča popravo očitnih napak v odločbi s sklepom. Prav to pa je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom prvostopnega upravnega organa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.