Jedro

Osnovni kapital tožnice se je povečal iz sredstev družbe, tj. s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala (preoblikovanje čistega dobička v osnovni kapital) in torej nedvomno ne na način, kakršnega je kot relevantnega, ob upoštevanju njegovega namena (razvoj podjetja in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev), določal razpis.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ odločil, da se vloga tožnice ne odobri. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila vlogo za odobritev subvencije. Prag števila točk, nad katerim je odobrena subvencija, je od skupno 100 točk 75 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi 6 meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. V nadaljevanju je organ podrobno obrazložil oceno vloge po posameznih kriterijih, pri merilu pod točko 2. Višina osnovnega kapitala ugotovil, da tožnica na dan 31. 3. 2013 izkazuje 7.500,00 EUR osnovnega kapitala, dodatnih 15.506,32 EUR osnovnega kapitala pa predstavlja nominalno povečanje iz čistega dobička, ki pa ga glede na obrazložitev meril ni upošteval, saj ne gre za vplačilo v denarnih sredstvih. Vloga tožnice je bila zato pri tem merilu ocenjena na 6 točk, tožnica pa je skupno prejela 72 točk, zato je organ odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.

2. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela obrazložitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje merila 2. Višina osnovnega kapitala v podjetju na dan 31. 3. 2013. Navedla je, da je tolmačenje razpisnega merila, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, nepravilno in neutemeljeno, kar je posledica nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Iz opredelitve tega merila nikjer ne izhaja, da se ne upošteva znesek osnovnega kapitala, povečan iz čistega dobička družbe. Takšno povečanje predstavlja preoblikovanje drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital in ne povečanja s stvarnimi vložki, ki se ne upoštevajo. Povečanje osnovnega kapitala iz čistega dobička družbe, ki ga je tožnica izkazala s predložitvijo notarskega zapisnika, izpolnjuje razpisna merila ter gre za denarna sredstva in ne za stvarni vložek. Drugačno stališče tudi ne more biti podprto s smiselnostjo takšnega razpisnega merila v postopku dodelitve subvencij. Ni jasno, čemu bi organ s tem sledil. Tožnica je zato sodišču predlagala, da tožbi ugodi, sklep odpravi ter odloči, da se tožnici odobri subvencija na podlagi Javnega razpisa za subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013 (P2A), toženka pa je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v tam določenem roku in opredeljen način.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo še dodala, da pri tožnici ni šlo za vplačilo v denarnih sredstvih, zaradi tega tudi ni bilo sprovedenega plačilnega naloga, kot je to (tudi) določeno v tem merilu. Namen omenjenega merila pa je v spodbujanju in nagrajevanju lastnikov podjetja v lastno denarno udeležbo v kapitalu podjetja. Lastniki, ki so pripravljeni prevzeti večje tveganje in verjamejo v svoje podjetje, bodo v ta podjetja vložili tudi več svojega denarja. Čisti dobiček je bilančna postavka in kot taka nujno ne predstavlja povečanje denarnih sredstev v podjetju, s katerimi lahko podjetje prosto razpolaga pri financiranju razvoja podjetij, medtem ko z neposrednim vplačilom denarnih sredstev lahko. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškov postopka.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, odločitev pa vsebuje tudi zadostne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. Kot izhaja iz merila pod točko 2. Višina osnovnega kapitala Javnega razpisa za subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013 (P2A), se točke dodeljujejo glede na njegovo višino, upošteva pa se le osnovni kapital, dejansko že vplačan v denarnih sredstvih (ne upoštevajo se stvarni vložki v obliki premičnin, nepremičnin, pravic, podjetij ali deli podjetij); podjetje mora priložiti notarsko listino in dokazilo o vplačilu osnovnega kapitala (sproveden plačilni nalog oziroma drug dokument, ki izkazuje vplačilo osnovnega kapitala); komisija pa ne upošteva vplačil osnovnega kapitala po 31. 3. 2013. Med strankama je sporno, ali bi morala tožnica pri opisanem merilu prejeti 12 točk, kot ugovarja tožnica, ali 6 točk, kot ji jih je dodelil organ. Tožnica meni, da bi moral organ (poleg 7.500,00 EUR osnovnega kapitala na dan 31. 3. 2013) upoštevati tudi 15.506,32 EUR osnovnega kapitala, izkazanega na navedeni dan, ki predstavlja nominalno povečanje iz čistega dobička, saj ne gre za povečanje s stvarnimi vložki v obliki premičnin, nepremičnin, pravic, podjetij ali deli podjetij.

7. Sodišče se s tem tožničinim mnenjem ne strinja. Ne glede na to, da res ne gre za povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v tam navedenih oblikah, kar razpis ni dopuščal, je pa pri tem merilu razpis jasno tudi določal – kot že navedeno v 6. točki obrazložitve te sodbe -, da se upošteva osnovni kapital dejansko že vplačan v denarnih sredstvih, kar pa se izkazuje s sprovedenim plačilnim nalogom oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje vplačilo osnovnega kapitala. Povedano drugače: upošteva se povečanje osnovnega kapitala zaradi (dodatnega) vplačila denarja družbenika/ov oziroma lastnika/ov podjetja neposredno na bančni račun družbe (smiselno 475. člen Zakona o gospodarskih družbah – v nadaljevanju ZGD-1 - v zvezi s 517. členom ZGD-1). Osnovni kapital tožnice pa se je povečal iz sredstev družbe, tj. s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala (preoblikovanje čistega dobička v osnovni kapital), kar navaja tudi sama tožnica, in torej nedvomno ne na način, kakršnega je kot relevantnega, ob upoštevanju njegovega namena (razvoj podjetja in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti, s poudarkom na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev), določal razpis.

8. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pravilen, pravilen in zakonit pa je tudi izpodbijani sklep.

9. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.