Jedro

V obravnavanem primeru se obdolžencu očita gojenje osmih rastlin konoplje Cannabis Sativa L., ne gre pa spregledati tudi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je posušeni rastlinski material predstavljal skupaj le 4,39 g konoplje, obdolženi pa je prepovedano drogo gojil izključno z namenom, da bi svoji teti pomagal lajšati posledice raka. Nedvomno majhna količina gojene prepovedane droge je bila torej namenjena enemu porabniku, obdolženčevi teti. Po presoji pritožbenega sodišča je zato potrebno pritrditi zagovorniku, da v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisano ravnanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 oziroma obdolžencu ni mogoče očitati, da je proizvajal prepovedano drogo in s tem storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ. Sodišče prve stopnje je torej obdolženca utemeljeno iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za očitano kaznivo dejanje.

Izrek

I. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika se izplačajo iz proračuna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega P. Z. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in nagrada njegovega zagovornika, odvetnika A. K., proračun. Na podlagi določbe prvega odstavka 498. člena ZKP se obdolžencu odvzame zasežene in posušene sadike konoplje in sicer osmukane delce teže 495,58 g in osmukana stebla 310 g. 2. Proti taki sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca P. Z. spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu določi kazen zapora osem mesecev s preizkusno dobo dveh let, kot je bilo predlagano na glavni obravnavi 15. 9. 2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa je zanesljivo ugotovilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi lahko z vso gotovostjo spoznalo obdolženca za krivega storitve omenjenega kaznivega dejanja. V posledici tega ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja okrožne državne tožilke ne morejo omajati pravilnosti razlogov napadene sodbe.

5. Po stališču pritožbe obdolženčev zagovor, da je konopljo gojil samo z namenom, da bi z njenimi produkti pomagal teti J. M., ne izključuje protipravnosti njegovega ravnanja. Dovoljenost uporabe konoplje in njenih izvlečkov za zdravljenje je očitno vprašanje, ki ga bo morala urediti medicinska stroka in zakonodajalec. Dokler pa je konoplja in njena substanca razvrščena na seznam prepovedanih drog, je sodišče vezano na 186. člen KZ-1 in na Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo opredeljuje kot prepovedano drogo, vzgoja teh rastlin brez dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, pa je kazniva.

6. Neprepričljivo je po mnenju pritožbe sklicevanje obdolženca na to, da je želel pomagati teti. V zagovoru je namreč povedal, da se je namenil pridelati konopljino olje, v isti sapi pa dodal, da pravzaprav ne ve natančno, na kakšen način se olje pridobiva. Je pa povedal, da letno pokadi okoli 5 jointov, kar nenazadnje pomeni, da je vsaj priložnostni uživalec droge. Izpovedbo zaslišanega policista, ki je izpovedal, da obdolženca še ni obravnaval v zvezi s prepovedanimi drogami in da ga ne beležijo kot uživalca prepovedanih drog, pa je potrebno razumeti izključno in samo tako, kot je bila povedana.

7. Pritožba še poudarja, da so konoplja in njeni proizvodi zaradi vsebnosti kanabinoida THC, ki je psihoaktivna substanca, ki povzroča omamljenost, ob prevelikih odmerkih pa lahko pride tudi do zastrupitve. Navedeno pomeni, da je torej do določene mere zdravju škodljiva snov, če bolnik ni poučen o tem, kakšne odmerke lahko jemlje, kako pogosto ter kakšni so škodljivi učinki. V navedeni uredbi je konoplja glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, razvrščena v skupini I prepovedanih drog, torej med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi prav zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba.

8. Z navedenimi stališči pa ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe utemeljeno sklicuje na že prejeto stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s pomenom zakonskega znaka „proizvodnja“ in prav tako v zvezi z namenom „proizvodnje“ droge v odločbah I Ips 53346/2012 z dne 28. 1. 2016 in I Ips 17128/2010 z dne 31. 3. 2013. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 186. člena KZ-1 stori, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja na prodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila. Gre torej za več alternativno določenih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in trgovino (prodaja, ponuja na prodaj, zaradi prodaje kupuje, hrani, ipd.) z mamili. Prva izvršitvena oblika je proizvodnja mamil, kar pomeni dejavnost storilca, ki vodi v neposredni proizvod, to je izdelavo oziroma gojenje mamila (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 14/2005 z dne 23. 2. 2006). Namen nadaljnje prodaje, kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja (t.i. dolus coloratus) je v navedenem členu določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah predelave. Jezikovna razlaga zakona pokaže, da šteje zakonodajalec proizvodnjo mamila za tako hudo obliko izvršitve tega kaznivega dejanja, da se naknadna prodaja ali namen prodaje ne dokazuje oziroma se za izvršitev kaznivega dejanja ne zahteva. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 17128/2010 z dne 31. 1. 2013 (kasneje tudi v sodbah I Ips 54601/2011 z dne 28. 3. 2013 in I Ips 47924/2012 z dne 3. 12. 2012) ugotovilo, da to ne izključuje možnosti, da v določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ namreč izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.(1)

9. V obravnavanem primeru se obdolžencu očita gojenje osmih rastlin konoplje Cannabis Sativa L., ne gre pa spregledati tudi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je posušeni rastlinski material predstavljal skupaj le 4,39 g konoplje, obdolženi pa je prepovedano drogo gojil izključno z namenom, da bi svoji teti pomagal lajšati posledice raka. Nedvomno majhna količina gojene prepovedane droge je bila torej namenjena enemu porabniku, obdolženčevi teti. Po presoji pritožbenega sodišča je zato potrebno pritrditi zagovorniku, da v izreku sodbe sodišča prve stopnje opisano ravnanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 oziroma obdolžencu ni mogoče očitati, da je proizvajal prepovedano drogo in s tem storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ. Sodišče prve stopnje je torej obdolženca utemeljeno iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za očitano kaznivo dejanje.

10. Ker je torej sodišče prve stopnje dejansko stanje o odločilnih dejstvih pravilno ugotovilo, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo okrožne državne tožilke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje - 391. člen ZKP.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člen in prvega odstavka 96. člena ZKP.

Op. št. (1) : Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 53346/2012 z dne 28. 1. 2016.