Jedro

Tožnikova žena se je zaposlila 1. 3. 2016, torej v mesecu, ko je bila vložena prošnja za BPP. To obdobje oziroma ta mesec pa ne le po tožbenih, temveč tudi po navedbah v izpodbijani odločbi, ne sodi v relevantno obdobje za izračun povprečnih dohodkov, ki je po določbah 20. člena ZSVarPre izrecno omejeno na tri koledarske mesece pred mesecem vložitve vloge, in torej na mesece pred mesecem marcem, v katerem se je tožnikova žena sicer zaposlila in za katerega je kasneje (v mesecu aprilu) tudi prejela dohodek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 585/2016 z dne 22. 4. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za oprostitev plačila stroškov izvedenca medicinske stroke v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2907/2013, zaradi plačila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je sodišče dne 4. 3. 2016 prejelo omenjeno prošnjo tožnika ter da je nato na podlagi podatkov, ki jih je tožnik priložil prošnji ter na podlagi podatkov, pridobljenih uradoma, ter na podlagi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljal finančni položaj tožnika in druge z zakonom določene pogoje. Ob sklicevanju na določbe 13. člena ZBPP najprej navaja, da je v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) kot družinsko članico prosilca upošteval tožnikovo ženo A.A. Pri tem je ugotovil, da dohodek tožnikove družine v relevantnem obdobju, tj. v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, tj. v obdobju od decembra 2015 do februarja 2016, znaša 2 473,95 EUR in da obsega pokojnino ter veteranski dodatek tožnika in neto plačo tožnikove žene A.A. Tožnikova žena je po podatkih registra ZZZS od 1. 3. 2016 zaposlena s polnim delovnim časom, in sicer (po pogodbi o zaposlitvi) za določen čas do 31. 12. 2016, njena plača pa bo znašala 672,12 EUR bruto in 483,84 EUR neto, pri čemer je pristojni organ za BPP ugotovljeni znesek neto plače tožnikove žene v skladu z drugim odstavkom 21. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upošteval kot njen mesečni dohodek. Povprečni mesečni dohodek tožnikove družine tako znaša 594,31 EUR in s tem presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in ki trenutno znaša 288,81 EUR, torej 577,62 EUR. Ker tožnik že z navedenimi prejemki presega mejni znesek za odobritev BPP iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, je pristojni organ odločil tako, kot sledi iz izreka, medtem ko se v presojo morebitnih drugih dohodkov tožnika in njegove družine, njihovega premoženjskega stanja ter v presojo vsebinske razumnosti prošnje in drugih zakonskih pogojev za dodelitev BPP ni spuščal. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Toži zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. V tožbi navaja, da tožnikovi dohodki oziroma dohodki njegove družine ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka ter da je tožnik zato nedvomno izpolnjeval vse pogoje za dodelitev BPP. Tožnik je upokojenec in prejema pokojnino v višini 580,00 EUR. Do 1. 4. 2016 je prejemal tudi veteranski dodatek. Tožnikova žena pa je sklenila pogodbo o zaposlitvi šele z dnem 1. 3. 2016 in prvo plačo dobila meseca aprila. Zaposlena je za določen čas, njena plača pa znaša 483,84 EUR neto.

4. Obdobje, za katero se ugotavlja povprečni mesečni dohodek prosilca in njegove družine, znaša tri mesece pred mesecem vložitve prošnje. Tožnik je prošnjo vložil 3. 3. 2016, zato bi bilo treba ugotavljati dohodek za čas od decembra 2015 do vključno februarja 2016. Tožena stranka pa ni ugotavljala dohodkov zgolj za to obdobje, ampak tudi za čas po 1. 3. 2016, kar je nepravilno in v nasprotju z 12. členom ZUPJS. Če bi se ugotavljali zgolj dohodki iz relevantnega obdobja, bi bilo treba prošnji ugoditi, saj so znašali skupaj le 705,00 EUR (pokojnina v višini 589,00 EUR in veteranski dodatek 125,00 EUR), medtem ko tožnikova žena v tem obdobju še ni bila zaposlena in ni imela dohodkov.

5. Povprečni mesečni dohodek pa tudi v obdobju po 1. 3. 2016 ni presegel mejne vrednosti za dodelitev BPP. Marca je namreč skupni dohodek znašal približno 705,00 EUR (tožnikova plača in veteranski dodatek), od aprila naprej pa približno 1 064,00 EUR (tožnikova plača 580,00 EUR in ženina plača 483,84 EUR), kar pomeni, da je znašal povprečni dohodek marca 352,50 EUR, aprila pa 532,00 EUR, saj od aprila dalje tožnik ni več prejemal veteranskega dodatka, ki mu je bil ukinjen z odločbo UE Kočevje z dne 29. 4. 2016, in s tem manj, kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (577,62 EUR), ki je pogoj za dodelitev BPP. Tožnikova prošnja je bila torej utemeljena in bi ji bilo treba torej ugoditi tudi v primeru, če bi se upoštevalo trimesečno obdobje po vložitvi prošnje, kar pa sicer ni v skladu z določbami ZBPP, ZUPJS in ZSVarPre.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih izpodbijane odločbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporen finančni položaj tožnika kot pogoj za dodelitev BPP iz 13. člena ZBPP, konkretno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka navedenega člena.

9. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se namreč šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo (in je torej upravičen do BPP), če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V nadaljnjem, 14. členu ZBPP pa je določeno še, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ter da se, po drugem odstavku istega člena, za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka, uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 10. V konkretnem primeru ni sporno, da se za družinsko članico v skladu z 10. členom ZBPP šteje tožnikovo ženo A.A. Sporna tudi ni višina njunih prejemkov kot takšna ter višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki se upošteva pri izračunu. Sporen je izračun oziroma upoštevanje višine mesečnega povprečnega dohodka na člana družine, ki po ugotovitvah pristojnega organa presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, medtem ko tožnik trdi, da le-ta mejnega zneska ne v relevantnem obdobju za izračun in tudi sicer ne doseže. 11. Kot že rečeno, se za način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (ZSVarPre). Po teh določbah je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pristojni organ za BPP ugotavljal mesečni dohodek tožnikove žene (njen neto znesek plače). Očitno pa je, z ozirom na navedbe v odločbi, pri odločanju upošteval tudi določbe 20. člena tega zakona, po katerih se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev socialne pomoči (v konkretnem primeru BPP) upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, saj iz 8. odstavka obrazložitve sledi, da šteje za relevantno obdobje treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Izrecno se tudi navaja, da je v konkretnem primeru z ozirom na datum vložitve prošnje za BPP (4. 3. 2016) za relevantno šteti obdobje od decembra 2015 do februarja 2016, kar je skladno s podatki spisov in s citirano določbo drugega odstavka 20. člena ZSVarPre. Ni pa iz spisov in izpodbijane odločbe razvidno, zakaj se glede na povedano pri izračunu povprečnih mesečnih dohodkov upošteva tudi plača tožnikove žene A.A. Iz spisov in izpodbijane odločbe namreč sledi, da se je tožnikova žena zaposlila 1. 3. 2016 in torej v mesecu, ko je bila vložena prošnja za BPP. To obdobje oziroma ta mesec pa ne le po tožbenih, temveč tudi po navedbah v izpodbijani odločbi ne sodi v relevantno obdobje za izračun povprečnih dohodkov, ki je po citiranih določbah 20. člena ZSVarPre izrecno omejeno na tri koledarske mesece pred mesecem vložitve vloge, in torej na mesece pred mesecem marcem, v katerem se je tožnikova žena po nespornih podatkih spisov sicer zaposlila in za katerega je kasneje (v mesecu aprilu) tudi prejela dohodek.

12. Ker torej dejansko stanje (povprečni mesečni dohodek na družinskega člana) ni bilo ugotovljeno pravilno oziroma ni bil pravilno uporabljen materialni zakon (ZSVarPre), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu, da o tožnikovi prošnji ponovno odloči. 13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

14. Sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.