Jedro

Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.

Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se na novo glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Ugotovi se, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 2. 6. 2017 nezakonita.

2. Ugotovi se, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 19. 10. 2017. 3. Tožena stranka je dolžna tožniku za obdobje od vključno 9. 6. 2017 do vključno 19. 10. 2017 priznati delovno dobo ter ga prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, mu za isto obdobje obračunati in izplačati pripadajočo plačo 1.375,63 EUR mesečno bruto, ki bi jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratne mesečne plače dalje do plačila, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov ustreznim institucijam, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja v višini 2.751,26 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke ustreznim institucijam ter tožniku izplačati pripadajoči neto znesek, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

5. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo."

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 2. 6. 2017 nezakonita; da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 19. 10. 2017; da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od vključno 9. 6. 2017 do vključno 19. 10. 2017 priznati delovno dobo ter ga prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ Slovenije, mu za isto obdobje obračunati bruto mesečna nadomestila plač v znesku 1.375,63 EUR ter mu plačati ustrezne neto mesečne zneske nadomestil plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila in zavrnilo zahtevek za odvod obveznih davkov in prispevkov za socialno varnost od bruto zneskov nadomestil plače. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati denarno povračilo namesto reintegracije v bruto znesku 1.375,63 EUR ter izplačati ustrezni neto znesek; tožbeni zahtevek je v presežku zavrnilo za bruto znesek 1.375,63 EUR in v delu, v katerem tožnik zahteva odvod obveznih davkov in prispevkov za socialno varnost od bruto zneska denarnega povračila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 817,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP (bistvena kršitev določb postopka, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in zmotna uporaba materialnega prava). Navaja, da je navedla konkretne razloge, zaradi katerih tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela, ki sta jih podrobno pojasnili tudi priči A.A. in B.B. Sodišče je enostransko sprejelo izpoved tožnika, da so mu s strani tožene stranke zagotovili, da pomanjkanje izkušenj ni problem in da ga nikoli nihče ni opozoril na nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu, kar je v nasprotju zlasti z izpovedjo priče A.A. Tožena stranka je pripravila poročilo o poteku usposabljanja, v katerem so bile podane vse ugotovitve, ki so privedle do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nejasno je, zakaj tega poročila ni mogoče šteti za oceno poskusnega dela, kot ga določa kolektivna pogodba pri toženi stranki. V poročilu je tožena stranka konkretno navedla, kaj se je od tožnika pričakovalo v času poskusnega dela in katerih nalog ni opravil. Noben predpis ne določa, da mora biti ocena poskusnega dela napravljena v pisni obliki niti da mora biti delavcu vročena. Zmotna je ugotovitev sodišča, da bi tožnik šele po šestih mesecih delo lahko opravljal samostojno. Tožena stranka je zaradi odhoda A.A. v enem mesecu po zaposlitvi tožnika potrebovala osebo, ki bi se v času enega meseca usposobila za samostojno delo, česar pa tožnik ni bil sposoben, kar je tožena stranka jasno navedla in mu zato tudi odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka s protispisno ugotovitvijo, da tožena stranka ni ugovarjala spremembi tožbe, preden se je spustila v vsebinsko obravnavo spremenjenega zahtevka, saj je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo 11. 1. 2018 nasprotovala spremembi tožbe. Sodišče je prav tako zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki jih tožnik ni argumentirano prerekal, ni štelo za neprerekane oziroma med strankama nesporne. Glede denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 pa je odločitev sodišča neobrazložena, kar prav tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj se sodbe zaradi pomanjkanja razlogov ne da preizkusiti. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo glede domnevnih pomanjkljivosti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

6. Ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z obrazložitvijo višine denarnega povračila. Sodišče prve stopnje je v 11. točki natančno pojasnilo razloge za določitev višine denarnega povračila in je sodbo v tem delu mogoče preizkusiti.

7. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da za izvedeno spremembo (pravilno znižanje) tožbenega zahtevka privolitev tožene stranke ni potrebna. Četrti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) namreč določa, da lahko delavec v sporih o prenehanju delovnega razmerja spremeni tožbeni zahtevek do konca glavne obravnave brez privolitve nasprotne stranke, zato pri presoji, ali je tožena stranka spremembi tožbe ugovarjala takoj ali ne, niti ne gre za odločilno dejstvo, kot ga opredeljuje določba 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ni podana niti (relativna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker naj tožnik ne bi obrazloženo prerekal trditev tožene stranke, podanih v odgovoru na tožbo in v nadaljevanju postopka. Pravna teorija je zavzela stališče, da je lahko prerekanje dejstev, ki jih je navedla nasprotna stranka, izrecno ali konkludentno. Ni potrebno, da obrazložena izjava stranke časovno sledi navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih prejšnjih navedb.1 Tožnik v postopku zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in v tej smeri navaja tudi pravno relevantna dejstva, medtem ko tožena stranka glede tega navaja nasprotna dejstva. Ugovor tožene stranke o neprerekanju navedb je v nasprotju z navedenim stališčem pravne teorije, saj tožnikovo obrazloženo navajanje dejstev nasprotuje dejstvom, ki jih navaja tožena stranka, zato ni potrebno v časovnem sosledju še dodatno prerekati navedb tožene stranke glede istih dejstev, ki jih je tožnik navedel že predhodno in bi se tako zgolj ponavljal v svojih navedbah.

9. Neuspešno opravljeno poskusno delo je v peti alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.) opredeljeno kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca. Enaka posledica izhaja tudi iz četrtega odstavka 125. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. Drugi odstavek 87. člena ZDR-1 pa delodajalcu nalaga obveznost, da v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloži dejanski razlog za odpoved.

10. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 2. 6. 2017 podala tožniku iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka: - ne v redni odpovedi in ne v dokaznem postopku ni ustrezno obrazložila odpovednega razloga in ga zato ni mogoče preizkusiti; - ni časovno in vsebinsko opredelila nalog, ki naj bi bile predmet poskusnega dela in predmet ocenjevanja; - ni izdelala ocene tožnikovega dela, iz katere bi bilo razvidno, kako je bilo tožnikovo delo v poskusni dobi ocenjeno in kakšni so razlogi za takšno oceno.

11. Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi2 standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.

12. Materialnopravno ni pravilno niti stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni časovno in vsebinsko opredelila nalog, ki naj bi bile predmet poskusnega dela in predmet ocenjevanja. Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.3 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bila takšna navodila tožniku podana, saj je bil po lastni izpovedi s strani mentorja A.A. seznanjen s programom usposabljanja, le da mu program ni bil vročen, kar pa skladno z navedenim stališčem v sodni praksi ni obveza delodajalca.

13. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je tožena stranka od tožnika pričakovala, da se v roku enega meseca usposobi za samostojno opravljanje dela, vendar pa je nato zmotno zaključilo, da je program usposabljanja za to predvideval dvomesečno obdobje, iz programa usposabljanja pa ne izhaja, katera znanja in veščine mora tožnik pridobiti v prvem mesecu usposabljanja. Takšen zaključek je ponovno v nasprotju s stališčem v sodni praksi,4 da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela dopustno podati že pred zaključkom obdobja, predvidenega za opravljanje poskusnega dela, kadar delodajalec ugotovi, da pri delavcu obstajajo okoliščine (npr. težave pri delu na višini), na podlagi katerih delavec svojih delovnih nalog ne more izpolnjevati v skladu z delodajalčevimi pričakovanji. Možnost podaje odpovedi pred potekom obdobja poskusnega dela namreč izhaja neposredno iz namena poskusnega dela, ki je v preizkusu znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkusu, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča v odpovedi in v poročilu o poteku usposabljanja podala obrazloženo oceno, da tožnik pričakovanjem delodajalca ni ustrezal. 14. Pritožba tudi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo, da tožena stranka ni izdelala ocene tožnikovega dela. Tožena stranka je pripravila poročilo o poteku usposabljanja z dne 26. 5. 2017, v katerem so navedene konkretne ugotovitve, ki sta jih ob spremljanju tožnikovega dela zaznala njegova nadrejena B.B. in mentor A.A., in jih potrdila ob zaslišanju. Poročilo pa vsebuje tudi zaključek - oceno, da glede na ugotovitve v poročilu tožnik ne bo mogel zadovoljiti potreb delodajalca, zaradi česar se mu prekine delovno razmerje. Nepravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da tega poročila ni mogoče šteti za negativno oceno poskusnega dela. Niti ZDR-1 niti kolektivna pogodba tožene stranke ne nalagata formalnih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati ocena poskusnega dela, da poročila o poteku usposabljanja ne bi sprejeli kot negativne ocene.

15. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe pete alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela v celoti zavrnilo.

16. Glede na spremenjeno odločitev glede tožbenega zahtevka je bilo treba spremeniti tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Ker po določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) krije delodajalec svoje stroške postopka v sporih glede prenehanja delovnega razmerja ne glede na uspeh v postopku, krije tožena stranka sama svoje stroške postopka, tožnik pa krije sam svoje stroške postopka na prvi stopnji, ker s tožbenim zahtevkom ni uspel. 17. Ne glede na uspeh v pritožbenem postopku krije tožena stranka na podlagi določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo pa ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve, zato tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).

1 Betetto, N., v: Pravdni postopek - zakon s komentarjem spremenjenih členov, 3. knjiga GV Založba, Ljubljana, 2010, str. 169. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2016 z dne 21. 6. 2016. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 248/2017 z dne 24. 4. 2018. 4 Sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 43/2016 z dne 21. 6. 2016 in sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 119/2016 z dne 30. 8. 2016.