Jedro

Če podjemnik napake ne odpravi v primernem roku, jo lahko odpravi naročnik na podjemnikov račun.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo zahtevku za plačilo 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2008 do plačila.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predvsem zatrjuje absolutno bistveno kršitev in trdi, da tožnik ni odpravil nesklepčnosti. Iz nobenega dokaza ne izhaja, da je treba zaradi lis na fasadi obnoviti celoten fasadni sloj. Predračun se nanaša na izdelavo fasade, saj zajema glajenje, mreže, kitanje in zaključni sloj. Predračun se nanaša samo na znesek 3.520,00 EUR. Ni predložen noben dokaz za potrebo izdelave celotne fasade. Tudi tožeča stranka je nesigurna glede obsega škode, saj sama predlaga zaslišanje izvedenca gradbene stroke. Sodišče bi moralo slediti predlogu tožeče stranke in zaslišati izvedenca in zato ni bilo pogojev za zamudno sodbo. Sicer pa se predračun nanaša na manjši znesek in ne na vtoževanih 5.000,00 EUR. Za razliko od predračuna v znesku 3.520,00 EUR do 5.000,00 EUR ni predložen noben dokaz. Za ugotovitev škode pa je itak treba zaslišati izvedenca kot je predlagala tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je izdalo zamudno sodbo, ne da bi obrazložilo vsa odločilna dejstva navedena v tožbi, po drugi strani pa je ugodilo celotnemu zahtevku, ne da bi obrazložilo, ali je zahtevek glede na navedbe v tožbi po materialnem pravu utemeljen.

Materialna podlaga za razsojo v tej zadevi so določbe čl. 637, 638 in 639 Obligacijskega zakonika.

Naročnik lahko prvenstveno zahteva odpravo napake od podjemnika; na drugi strani pa ima podjemnik pravico odpraviti napako.

Bistveno pa je, da naročnik določi podjemniku primeren rok za odpravo napake.

Tožnik je v tožbi navajal, da je toženca pozival k odpravi napake vse od maja 2006 pa do septembra 2007, nato pa je poslal poziv za odpravo napake še po pooblaščencu. Sodišče o tej bistveni navedbi v tožbi ni navedlo razlogov v sodbi in torej ni ocenilo, ali navedbe v tožbi pomenijo postavitev primernega roka, čeprav je šlo za čas daljši od enega leta, pa napaka vseeno ni bila odpravljena.

Pritožbeno sodišče manjkajoče ocene o primernem roku ni moglo nadomestiti, zato je podan razveljavitveni razlog po čl. 354/I ZPP.

Po čl. 639/III OZ lahko naročnik sam odpravi napako na račun podjemnika, če podjemnik v primernem roku napake ni odpravil. V sodbi manjka ocena o primernem roku, zato je sodišče preuranjeno ugodilo zahtevku za plačilo zneska za odpravo napake po drugem izvajalcu.

Popolnoma odprto pa je ostalo vprašanje, na kakšen način je možno odpraviti napako in ali je res potrebno za odpravo napake izdelati nov zaključni sloj fasade. Za potrebnost izdelave novega zaključnega sloja tožeča stranka ni podala navedb in zato sodišče o tem pomembnem vprašanju ni moglo navesti razlogov v izpodbijani sodbi.

Tožeča stranka je obrazložila, da je predlagala izvedenca ravno zato, ker gre za strokovno vprašanje o tem, kako je možno odpraviti napako na fasadi.

Takšno stališče tožeče stranke v bistvu pomeni, da se odreka možnosti izdaje zamudne sodbe in želi, da se zadeva razsodi na obravnavi, kar je tudi stališče pritožbenega sodišča. V določenih primerih namreč nesklepčnosti tožbe ni možno odpraviti z laičnimi navedbami strank, ampak zadošča, da stranke predlagajo izvedenca, ki bo v mnenju pojasnil strokovna vprašanja.

Tudi iz predračuna ni razvidno, kako je možno napako odpraviti, ampak je razvidno le to, koliko bi stala izdelava novega zaključnega sloja fasade.

Tožena stranka tudi utemeljeno opozarja, da tožeča stranka sploh ni obrazložila v tožbi razlike med zneskom 3.520,00 EUR do zneska 5.000,00 EUR, ki bi se naj nanašala na škodo. Glede na to tudi sodišče ni moglo obrazložiti, zakaj je dosodilo nadaljnji znesek kot škodo, saj ni jasno, kakšna škoda naj bi nastala tožniku kljub odpravi napake.

Sodišče prve stopnje bo od tožeče stranke najprej zahtevalo dopolnitev navedb za celoten tožbeni zahtevek, nato pa bo glede na soglasen predlog obeh strank na obravnavi zaslišalo izvedenca in izvedlo še eventualne druge dokaze.

Sodišče bo nato moralo utemeljenost zahtevka presoditi glede na določbe čl. 637, 638 in 639 OZ, po potrebi pa bo upoštevalo še druge določbe materialnega prava, nato pa bo moralo v sodbi podrobno obrazložiti svojo odločitev.

Glede na razveljavitev sodbe bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje.