Jedro

Dokazovanje višine deležev zakoncev na skupnem premoženju.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnine, vpisane v vl. št. 403 k.o..., v vl. št. 10 k.o... ter v vl. št. 538 k.o... ter da je tožnica solastnica teh nepremičnin - razen tistih pri vl. št. 10 k.o... - do 1/2, v enakem deležu pa tudi toženec. Tožencu je naložilo, da mora tožnici izstaviti listino, sposobno za vpis solastnega tožničinega deleža do 1/2 za nepremičnine, vpisane v vl. št. 403 k.o... ter vl. št. 10 k.o..., pri čemer sam ostane solastnik v enakem deležu. Delno je ugodilo tudi zahtevku po nasprotni tožbi in tožnici naložilo, da mora tožencu izstaviti listino, na katere podlagi bo mogoče pri vl. št. 538 k.o... vknjižiti njegovo lastninsko pravico do 1/2, zaradi česar sama ostane lastnica v enakem deležu. Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 10 k.o... ter zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev, da znaša toženčev delež na nepremičnini, vpisani v vl. št. 538 k.o... več kot 1/2 (do 3/4) je zavrnilo. S popravnim sklepom z dne 15.6.1998 pa je zavrnilo tudi zahtevek po nasprotni tožbi na obveznost tožnice, da tožencu izstavi listino, na katere podlagi bo pri vl. št. 538 k.o... mogoče vpisati solastninsko pravico v obsegu, večjem od 1/2, na toženca.

Toženec je vložil pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje in proti popravnemu sklepu, vendar je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v izpodbijanem delu, popravni sklep pa v celoti.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno razveljavitev, pa tudi razveljavitev odločitev sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je izdalo protispisno sodbo. Glede na izvedeni dokazni postopek bi ob pravilni uporabi materialnega prava bilo treba ugotoviti, da so vsaj nepremičnine, pripisane pri vl. št. 403 k.o..., osebno premoženje toženca, ker mu je kupnino izročila mati iz naslova dote. Potrditev pravilnosti popravnega sklepa je nezakonita; sklep je namreč nerazumljiv in ni skladen z nasprotnim tožbenim zahtevkom. Sicer pa je sodišče druge stopnje prezrlo toženčevo navedbo, da tožnica v zadnjih 10 letih ni prispevala ničesar k skupnemu gospodinjstvu.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek "protispisnosti" sodbe sodišča prve stopnje je vsebinsko mogoče razumeti kot uveljavljanje revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodbeni razlogi naj bi bili v nasprotju s podatki spisa. Vendar pa se toženec v tej smeri zadovolji le z grajo enega segmenta izpodbijane sodbe: vsaj nepremičnine, vpisane v vl. št. 403 k.o..., naj bi bile njegovo posebno premoženje. Glede ostalega nepremičnega premoženja ne navaja konkretnih dejstev niti v tej smeri, niti zaradi razlogov, po katerih je še mogoče vložiti revizijo. Očitek nepravilnosti odločitve o vložku št. 403 k.o... je sodišče druge stopnje obravnavalo ob toženčevi pritožbi celovito: tako s stališča dejanske presoje kot pravilne uporabe materialnega prava. Toženčeva trditev, da je ta del premoženja pridobil samo z lastnimi sredstvi, je bila dokazno zavrnjena. Dokazna presoja, povzeta po razlogih sodbe sodišča prve stopnje, je celovita, razumljiva in ne nasprotuje izvedenim dokazom. Izkazalo se je, da je toženec res dobil denar od svoje matere, vendar pa ocena dokazov ni omogočila sklepanja, da je bil uporabljen za nakup sporne nepremičnine; denar je namreč mati izročila šele po pridobitvi nepremičnine.

Drugi del revizijskih očitkov v opisani smeri se nanaša na domnevni izostanek razlogov o toženčevi navedbi, da tožnica v zadnjih 10 letih ni prispevala za skupno gospodinjstvo. Toženec naj bi trdil, da gre za zadnjih 10 let skupnega življenja. Sodbi nižjih sodišč sta ugotovili, da ta dejstva ne morejo biti odločilna, ker se nanašajo na čas po razvezi zakonske zveze, predvsem pa na čas, ko je bilo ustvarjanje skupnega premoženja končano. Revizijski očitek zato tudi v tej smeri (opredeliti ga je mogoče tudi po določbi prvega odstavka 354. v zvezi s 375. čl. ZPP) ni utemeljen.

Tudi o popravnem sklepu sodišča prve stopnje z dne 15.6.1998 je sodišče druge stopnje prav odločilo. Revizijski očitek, da je sklep nerazumljiv in ni v skladu z nasprotnim tožbenim zahtevkom, ni utemeljen. Nasprotni tožbeni zahtevek vsebuje ugotovitveni in dajatveni del; s popravnim sklepom pa je bila odpravljena pomanjkljivost izreka sodbe sodišča prve stopnje prav zato, da bi ta zajel nasprotni tožbeni zahtevek tako, kot je bil postavljen.

Revizija očita sodbi sodišča druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava le v okviru odločitve o skupnem premoženju pri vl. št. 403 k.o... Izhaja iz ugotovljenega dejstva, da je toženec od svoje matere prejel denar, nato pa vztraja pri tem, da je s tem denarjem bila kupljena sporna nepremičnina. Če bi to bilo res, bi odločitev nižjih sodišč mogla biti drugačna. Ker temu ni bilo tako - mati je tožencu izročila denar že po nakupu nepremičnine - opisani očitek zmotne uporabe materialnega prava pomeni le nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni dopustno.

Na uporabo materialnega prava je revizijsko sodišče dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Preizkus je pokazal, da je v izpodbijani sodbi določba 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o skupnem premoženju zakoncev, pridobljenem v zakonski zvezi, prav uporabljena. Drugačni deleži od predpostavljenih pa so stvar trditev strank in s tem povezanega dokazovanja. V tej smeri pa se revizija očitno zadovolji z razlogi, ki jih vsebuje izpodbijana sodba.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 393. člena ZPP.