Jedro

Ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.

Tožnica za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo nima pravnega interesa, zato je meritorno obravnavanje takšne tožbe nedopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo o prenosu lastninske pravice na zemljiščih parc. št. 974/17 in parc. št. 974/18, k.o. X., sklenjene med toženima strankama (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v 15-tih dneh prvi toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.147,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka (II. točka izreka sklepa).

2. Tožnica se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Meni, da ugotovitev, da prva tožena stranka ni izključna lastnica nepremičnin parc. št. 974/17 in 974/18 k.o. X. oziroma, da je pogodba civilnega prava, ki je vzpostavila takšno stanje, nična, ogroža njen pravni položaj in je na ta način onemogočena v izvrševanju lastninske pravice. Da je oškodovana oziroma prikrajšana na takšen način, je zatrjevala že v tožbi, zato je odločitev preuranjena in bi moralo prvo sodišče o njenem tožbenem zahtevku vsebinsko odločiti. Ugoditev zahtevku bi za tožnico pomenilo, da se vzpostavi zakonito stanje, saj na podlagi sedanjega dejanskega stanja nima niti dostopa do svoje nepremičnine, to je parc. št. 917/14, k.o. X. Tožnici bi bilo z uspehom v predmetni pravdi omogočeno, da že na podlagi pravnomočne sodne odločbe, v skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi, predlaga vknjižbo izbrisa lastninske pravice na predmetnih nepremičninah ter na ta način vzpostavi pravilno zakonito stanje oziroma, da vloži izbrisno tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz: - da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja; - da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in - da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerimi bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj (glej A. Galič: “Pravdni postopek, Zakon s komentarjem“, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 142-165). Pomen ugotovitvene sodbe se izčrpa z njeno pravnomočnostjo in če bo stranka želela doseči želeni učinek izvršljivosti, bo moralo vložiti novo tožbo. V sodni praksi je zato sprejeto enotno stališče, da ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj ugotovitev, da je pogodba o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo o prenosu lastninske pravice na zemljiščih parc. št. 974/17 in 974/18 k.o. X., nična, v ničemer ne bo izboljšala pravnega položaja tožnice. Pritožbeno stališče, da bi tožnica na podlagi sodbe, s katero bi bila ugotovljena ničnost med toženima strankama sklenjene pogodbe, lahko predlagala vknjižbo izbrisa lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, v skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi ter na ta način vzpostavila zakonito stanje, je zmotno. Sodba, s katero bi bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporna pogodba nična, je namreč ugotovitvena sodba, ki ni izvršljiva. Tožnica bi lahko vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dosegla le z izbrisno tožbo, torej s tožbo, s katero bi zahtevala, da se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi nične pogodbe in s to vknjižbo povezani vpisi, izbrišejo oziroma bi lahko vložila dajatveno tožbo, ki ji zagotavlja popolnejše in učinkovitejše pravno varstvo.

6. Ker tožnica za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo nima pravnega interesa, je meritorno obravnavanje takšne tožbe nedopustno in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu z določbo prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo kot nedopustno zavrglo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je višje sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.