Jedro

Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.

Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita glede odločitve o 4. točki I. točke izreka prvostopenjskega sklepa ter o IV. točki in V. točki izreka prvostopenjskega sklepa ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka pred Vrhovnim sodiščem se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) odločilo o razdelitvi kupnine, prejete s prodajo v izvršilnem postopku, tako, da se iz nje poplačajo stroški izvršilnega postopka, davek na promet nepremičnin in vodilni upnik H. d. d. za zakonske zamudne obresti in deloma za glavnico. Za preostanek njegove glavnice je ostal vodilni upnik nepoplačan, prav tako so ostali v celoti nepoplačani vsi pristopljeni upniki. Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep potrdilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena ostalim strankam postopka. Vodilna upnica v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga njeno zavrnitev, pristopljena upnica K. d. d. pa, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je 3. 10. 2013 dolžnica L. d. o. o. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru Srg 2013/34354 z dne 2. 9. 2013 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Ker je do njenega prenehanja prišlo po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče kljub prekinitvi postopka (3. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP odločilo o reviziji.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je sklep o izročitvi nepremičnin kupcem postal pravnomočen 19. 1. 2012. Kupnina, dobljena s prodajo nepremičnin, je zanašala 232.092,50 EUR in po poplačilu prednostnih terjatev ni zadoščala za poplačilo vseh upnikov (vodilnega in pristopljenih upnikov). Sodišče prve stopnje je odločilo, da se iz kupnine kot prvi delno poplača vodilni upnik H. d. d., v preostanku njegova terjatev ostane nepoplačana, v celoti pa ostanejo nepoplačani tudi vsi pristopljeni upniki.

7. Sodišče druge stopnje je prvostopenjski sklep potrdilo in zavzelo stališče, da lahko na podlagi 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upniki samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo vrstni red poplačila terjatev. Ker pristopljeni upniki kljub vabilu na narok niso prišli in tam vrstnega reda niso izpodbijali, je po mnenju pritožbenega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

8. Državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavlja vprašanje, ali se določa vrstni red poplačila terjatev v izvršilnem postopku le glede na trenutek pridobitve prisilnih hipotek v izvršilnem postopku ali pa tudi glede na pridobitev pogodbenih hipotek. Navaja, da je vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti (tretji odstavek 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP).

9. ZIZ v 207. členu določa, da po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu določi sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo (prvi odstavek 207. člena ZIZ). Na narok povabi sodišče poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov, ki ne pridejo na narok, vzete po stanju, kot izhaja iz zemljiške knjige in spisov, in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Vrstni red poplačila terjatev določata 197. in 198. člen ZIZ. V 197. členu ZIZ so naštete terjatve, ki imajo prednost pri poplačilu, iz 198. člena pa izhaja, da se po poplačilu prednostnih terjatev poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Ti upniki se poplačajo po vrsti, kot so pridobili prej naštete pravice.

10. Pri določitvi poplačila upnikov iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnin, sodišče torej upošteva vrstni red pridobitve terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Drži stališče državnega tožilstva iz zahteve za varstvo zakonitosti, da ima prednost pri poplačilu terjatve tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve hipoteke.(1) Po plačilu prednostnih terjatev mora sodišče morebiten preostanek kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, razdeliti med preostale upnike tako, da se kot prvi poplača upnik, v korist katerega je bila najprej ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini. Če je ta poplačan v celoti, se morebiten preostanek kupnine razdeli naslednjemu upniku, to je tistemu, ki je zastavno pravico dobil drugi, in tako naprej, dokler niso poplačani vsi upniki oziroma dokler ne zmanjka kupnine (tretji in četrti odstavek 147. člena SPZ).

11. Očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 207. člen ZIZ, je utemeljen. Ni pravilno stališče, da pritožbeni očitek pristopljenih upnic ni utemeljen že zato, ker je le še na razdelitvenem naroku mogoče izpodbijati vrstni red poplačila terjatev, razdelitvenega naroka pa se pritožnici nista udeležili. Sodišče prve stopnje mora namreč pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Le tako je mogoče razumeti tretji odstavek 207. člena ZIZ in ne tako, kot ga je razlagalo drugostopenjsko sodišče. Sodišče prve stopnje namreč ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Neudeležba na naroku na napačno določitev vrstnega reda poplačila terjatev zato v nobenem primeru ne more vplivati. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.

12. Odločitev sodišča druge stopnje, da je o vrstnem redu poplačila terjatev odločeno pravilno že iz razloga, ker se pritožnici nista udeležili razdelitvenega naroka, je tako napačna. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi ima vodilni upnik prednost pri poplačilu svoje terjatve. Vrhovno sodišče zato ni moglo preveriti, ali je tudi prvostopenjsko sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi takšne razlage 207. člena ZIZ, kakršno je zavzelo pritožbeno sodišče. Če je bil izostanek pritožnic z razdelitvenega naroka razlog za poplačilo vodilnega upnika kot prvega, je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno napačna. Za odločitev je bistveno, kateri upnik je prej pridobil zastavno pravico na prodanih nepremičninah. Ker tega sodišči prve in druge stopnje nista ugotavljali, je dejansko stanje (zaradi zmotne uporabe materialnega prava) ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na odločitev o poplačilu vodilnega upnika (4. točka I. točke izreka prvostopenjskega sklepa) ter o ustavitvi izvršilnega postopka vodilnega in pristopljenih upnikov, ki se nanašajo na nepremičnine dolžnikov (V. točka izreka prvostopenjskega sklepa). Posledično je razveljavilo tudi odločitev o plačilu nadaljnjih izvršilnih stroškov vodilnega upnika, ki so ga dolžni izvršiti dolžniki (IV. točka izreka prvostopenjskega sklepa), saj je ta odločitev nujno povezana z odločitvijo o poplačilu vodilnega upnika. V navedenem obsegu je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pojasnjenih materialnopravnih izhodiščih ponovno odločiti o razdelitvi preostanka kupnine upnikom. Ker kupnina ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, bo moralo navesti in pojasniti pravno podlago, ki bo temelj za določitev tistih upnikov, ki bodo prejeli vsaj delno poplačilo svojih terjatev.

14. Izrek o stroških postopka pred Vrhovnim sodiščem temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej tudi dr. Tomaž Keresteš, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar k 147. členu, str. 667 – 671.