Jedro

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da za ravnanje osumljenih, katera sta sicer sodelovala pri prostituciji oškodovanke saj sta njeno delo nadzirala in ji odobravala stike s strankami, ne obstoji utemeljen sum, da sta to počela zaradi izkoriščanja. Oba sta bila v lokalu zaposlena kot redarja - natakarja, vendar sta delala po navodilih nadrejenega, kateremu sta tudi izročila denar. Za svoje delo sta sicer prejemala plačo, iz ničesar pa ni razvidno, da bi bila ta odvisna od ravnanj oškodovanke.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je, po izjavi preiskovalne sodnice o nestrinjanju z zahtevo za uvedbo preiskave proti osumljenemu V. D. in osumljenemu N. G., zaradi kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po I. odstavku 185. člena KZ, katero je dne 1.10.2003 pod št. Kt 1/1788/03 vložila okrožna državna tožilka, po določilih VI. odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) senat Okrožnega sodišča v Celju odločil, da se ta zavrne.

Proti temu sklepu se je pritožila okrožna državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva v Celju zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter proti osumljencema zahtevano preiskavo uvede.

Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije - Zunanjega oddelka v C. F. H. je v pisno podanem mnenju o pritožbi predlagal, da se pritožbi okrožne državne tožilke ugodi na v njej navedeni način. Na posredovano mnenje je odgovoril zagovornik osumljenega N. G..

Pritožba ni utemeljena.

Po določilih I. odstavka 169. člena ZKP preiskovalni sodnik, če se z zahtevo o preiskavi strinja izda sklep o preiskavi, v katerem morajo biti podatki iz III. odstavka 168. člena ZKP, med ostalim navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljeni očitano kaznivo dejanje storil. Preiskovalni sodnici in seveda tudi senatu sodišča prve stopnje je ob tem pritrditi, da teh okoliščin v podani zahtevi za preiskavo, glede navedenih osumljencev ni najti, kar že samo po sebi pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o uvedbi preiskave proti njima.

Okrožni državni tožilki je, kar ugotavlja že sodišče prve stopnje sicer moč pritrditi v njeni navedbi, da iz doslej zbranih dokazov, zlasti izpovedi priče V. T. izhaja, da naj bi tako osumljeni V. D. kot osumljeni N. G. pri prostituciji slednje sodelovala, saj naj bi njeno tovrstno delo kot redarja in natakarja nadzirala in ji izvrševanje spolnih storitev vnaprej odobravala. Po koncu storitev bi naj od nje prejemala denar in ji ga del, kateri je pripadal njej, izročala. Že iz opisa očitanih jima dejanj pa izhaja tudi to, da sta to delo opravljala po naročilu M. K., kot je povedala navedena priča pa temu tudi izročala preostanek denarja, katerega je zaslužila s prostituiranjem. Iz navedenega torej dejansko ne izhaja, da bi osumljenca sodelovala pri prostituciji navedene priče zaradi njenega izkoriščanja, kar bi, glede na očitani jima kaznivi dejanji moralo biti izkazano vsaj na nivoju obstoja okoliščin katere potrjujejo utemeljen sum takšnega njunega ravnanja. Prav iz ničesar namreč ni moč razbrati na kakšen način bi naj osumljenca pričo izkoriščala, tudi ne na način kot to izhaja iz očitkov osumljenemu M. K.. Tega ne more predstavljati njuna plača katero sta takrat prejemala, ko se tudi v zvezi z njo ne trdi, da je bila ta v kakršnikoli povezavi z ravnanji v smeri organizacije prostitucije ali njena višina od tega morda odvisna. V takšni situaciji torej sodišču prve stopnje ni preostalo drugega kot, da proti navedenima osumljencema vloženo zahtevo za preiskavo, z sedaj izpodbijanim sklepom zavrne.

Glede na povedano pritožbi okrožne državne tožilke ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.