Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven.

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

Obrazložitev

1. Pravni prednik tožnice in toženec sta 23. 10. 2008 sklenila predpogodbo za travnik za kupnino 54.248 EUR. Dogovorila sta se, da bo glavna pogodba sklenjena takoj, ko bo del nepremičnine odmerjen in izvzet iz režima zaščitene kmetije. Istega dne sta isti stranki sklenili še posojilno pogodbo, s katero je pokojni tožencu posodil isti znesek 54.248 EUR (10 % letne obresti). Do tu med strankama ni razhajanj. Po trditvah tožnice naj bi bilo posojilo del prodajnega posla, saj bi se znesek pobotal s plačilom kupnine po glavni pogodbi, pri čemer je bil rok za vračilo posojila določen (3 leta) in vezan na skrajni rok za izpolnitev predpogodbe – sklenitev glavne pogodbe. V ločeni pravdi je bilo ugotovljeno, da glavne pogodbe ni mogoče skleniti, kriv pa je toženec. Ta, nasprotno, trdi, da se je pokojni zavezal, da bo travnik izvzel iz režima zaščitene kmetije, za posojilo pa, da je navidezno, sklenjeno samo zato, da je lahko prišlo do zavarovanja s hipoteko. Tožnica je s tožbo zahtevala vračilo posojila, toženec pa z nasprotno tožbo uporabnino, ker je pokojni zemljišče uporabljal – tožnica se je zahtevku uprla s pobotnim ugovorom, ki se nanaša na pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve predpogodbe. Zahtevek za plačilo uporabnine po nasprotni tožbi je/bo po odločitvi višjega sodišča predmet novega postopka pred sodiščem prve stopnje.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku po tožbi in tožencu naložilo, da tožnici plača 54.248 EUR, z obrestmi, ob sočasni obveznosti tožnice, da mu izstavi listino za izbris hipoteke. Tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi je delno ugodilo in tožnici naložilo, da tožencu plača 57.258 EUR z obrestmi, v presežku pa je (za 105.595,52 EUR) njegov zahtevek zavrnilo, zavrnilo je tudi tožničin pobotni ugovor. Odločilo je še o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in razveljavilo odločitev glede plačila uporabnine, medtem ko je zavrnilo njeno pritožbo, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega pobotnega ugovora. Prav tako je višje sodišče delno ugodilo pritožbi toženca, sodbo v ugodilnem delu delno spremenilo tako, da je zavrnilo plačilo obresti (za čas od 24. 10. 2011 do 24. 8. 2013), razveljavilo zavrnilni del za plačilo uporabnine ter odločitev stroških postopka, v preostalem pa zavrnilo pritožbo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o toženčevi dolžnosti, da vrne posojilo.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje glede zavrnitve njenega pobotnega ugovora je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi glede neveljavnosti/ničnosti predpogodbe oz. glede navedbe, da je predpogodba brez pravnih učinkov, ker ni bila realizirana obveznost iz nje? 2. Ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven? Višje sodišče je pravilno pritrdilo pritožbenim razlogom tožnice, da predpogodba ni nična, vendar je nato navedlo, da je brez pravnih učinkov, ker ni bila realizirana obveznost iz predpogodbe, ker glavna pogodba ni bila sklenjena v roku. Ker je prenehala učinkovati, je po mnenju sodišča prenehala učinkovati tudi določba o pogodbeni kazni, kar pa je materialnopravno napačno. Pogodbeno določilo je bilo dogovorjeno prav za primer kršitev pogodbenih obveznosti iz predpogodbe. Sodišče bi se zato moralo ukvarjati s tem, zakaj ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe oziroma kdo je odgovoren za neizpolnitev, pa se ni. Zaključek sodišča je materialnopravno zmoten ter nasprotuje praksi VS RS II Ips 187/2015. 5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo (I. točka izreka tega sklepa).

7. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo (II. točka izreka tega sklepa).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).