Jedro

Pisna izjava o zapadlosti terjatve ne dokazuje tudi same višine terjatve, kajti slednja izhaja iz vsebine notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.

Dokazno breme v zvezi z višino terjatve in (ne)pravilnostjo njenega izračuna se je po upnikovih povsem zadostnih trditvah in predloženih listinskih dokazih prevalilo na dolžnika, ki pa tega bremena ni zmogel, saj ni ponudil konkretnih, preverljivih navedb in pojasnil o tem, kakšno naj bi bilo pravo stanje glavnice ter pogodbenih in zamudnih obresti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v celoti potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 4. 7. 2016 (I. točka izreka) in njegov predlog za odlog izvršbe z istega dne (II. točka izreka) ter odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. V pritožbi v celoti vztraja pri ugovornih razlogih. Opozarja zlasti na ničnost kreditne pogodbe v delu, ki se nanaša na sklenitev njegovega poroštva, na spremembo okoliščin po sklenitvi kreditne pogodbe v skladu s 112. členom Obligacijskega zakonika – OZ, ter na posledično izpodbojnost poroštvene pogodbe, na nezapadlost terjatve, na upnikovo nepredložitev originalnega izvršilnega naslova, na odsotnost upnikovih podpisov na izvršilnem naslovu, na odsotnost ustreznega upnikovega pooblastila za veljavnost izvršilnega naslova, na sporno višino terjatve (zlasti glede obresti), poleg tega pa tudi zatrjuje obstoj posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (tek stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom). Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove stroške postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo prereka dolžnikove pritožbene navedbe in opozarja, da dolžnik le po nepotrebnem zavlačuje postopek. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi ter dolžniku naloži plačilo stroškov postopka. Stroškov odgovora na pritožbo sicer ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Vse odločitve v izpodbijanem sklepu so pravilne in zakonite.

7. Dolžnik tega postopka A. A. A. se je v notarskem zapisu _Kreditne pogodbe_ _1128/13-410 in ankesu št. 1 k tej pogodbi_ (SV - 443/2014 z dne 23. 4. 2014), ki predstavljata izvršilni naslov v konkretnem primeru, zavezal izpolniti celotno dogovorjeno obveznost kreditojemalca po tej pogodbi (B., d.o.o. - sedaj v stečaju) kot solidarni porok in plačnik, pri tem pa se je upniku zavezal jamčiti z vsem svojim premoženjem (glej uvod notarskega zapisa pod točko c) na 2. strani, točko _Drugič_ kreditne pogodbe na 3. strani notarskega zapisa in točko _Sedmič_ na 14. do 17. strani notarskega zapisa). To glede na tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika - OZ, pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev zapadle obveznosti iz notarskega zapisa bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka (to je dolžnika v tem postopku) ali od obeh hkrati, pri čemer lahko izpolnitev obveznosti zahteva tudi od vsakega od njiju v različnih zneskih. Dolžnik (porok) tako v pritožbi neutemeljeno vztraja pri argumentu, da je njegova obveznost do upnika le akcesorna (postranskega pomena).

8. Sodišče prve stopnje se je v zvezi z dolžnikovim ugovorom zoper sklep o izvršbi pravilno opredelilo glede dolžnikovega uveljavljanja ničnosti in izpodbojnosti izvršilnega naslova (to je kreditne pogodbe z aneksom). Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj se je dolžnik v ugovoru neutemeljeno skliceval na upnikovo nepredložitev originalnega izvršilnega naslova, na odsotnost upnikovih podpisov na izvršilnem naslovu ter na odsotnost ustreznega upnikovega pooblastila za veljavnost izvršilnega naslova. Tudi v zvezi z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dolžnik zgolj s sklicevanjem na vzporedni tek stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom (to je družbo B., d.o.o. - v stečaju) ter na s tem povezano upnikovo (hipotetično) možnost poplačila iz premoženja glavnega dolžnika ni izkazal obstoja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. V zvezi z vsem navedenim je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo popolne, jasne in prepričljive razloge (glej 3. - 5. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tem razlogom ni kaj dodati, zato se višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti sklicuje nanje.

9. Dolžnik ima sicer prav, ko v pritožbi opozarja, da iz upnikovega dopisa kreditojemalcu - glavnemu dolžniku (z naslovom Odpoved kreditne pogodbe št. 1128/13-410) z dne 29. 7. 2015 izhaja, da stanje na ta dan znaša 309.569,89 EUR, medtem ko je višina izterjevane glavnice v tem postopku bistveno višja (634.566,44 EUR), vendar pa ta navedba v upnikovem dopisu za presojo dolžnikovega nasprotovanja višini izterjevane terjatve ni pravno pomembna. Omenjeni upnikov dopis glavnemu dolžniku namreč izkazuje le zapadlost izterjevane terjatve v smislu tretjega odstavka 20a. člena ZIZ (zaradi začetka stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom je upnik odstopil od sklenjene kreditne pogodbe, s tem pa je zapadla njegova terjatev do glavnega dolžnika in do poroka). Gre torej le za upnikovo pisno izjavo dolžniku o zapadlosti terjatve, za to izjavo pa je bistveno, da vsebuje dan zapadlosti, ter da upnik dokaže, da je to pisno izjavo dolžniku poslal priporočeno po pošti (peti odstavek 20a. člena ZIZ) - kar je upnik oboje izkazal. Navedena pisna izjava o zapadlosti terjatve pa ne dokazuje tudi same višine terjatve, kajti slednja izhaja iz vsebine notarskega zapisa kot izvršilnega naslova.

10. Sodišče prve stopnje je dolžnikove navedbe o nezapadlosti terjatve pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Dolžnik v pritožbi ne oporeka pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje o izkazani vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve glavnemu dolžniku (za presojo zapadlosti terjatve je bistvenega pomena ta vročitev1), temveč enako kot v vlogi z dne 29. 8. 2017 (odgovor na upnikov odgovor na ugovor) poudarja, da sam ni prevzel upnikovega dopisa o odpovedi kreditne pogodbe z dne 29. 7. 2015, temveč je ta dopis prevzela C. A. (za katero pa tudi v pritožbi ne pojasni, v kakšnem razmerju naj bi bila z njim (npr. sorodnica, žena), niti ne navede, zakaj ta oseba ne bi bila upravičena za sprejem njegove pošte). Glede na navedeno tudi ugovorni razlog iz 6. oziroma 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v konkretnem primeru ni podan.

11. Dolžnik v pritožbi tudi iz več razlogov neutemeljeno nasprotuje višini izterjevane terjatve. Čeprav mu je bila dana možnost, da bi v ugovoru zoper sklep o izvršbi in še kasneje v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor argumentirano prerekal upnikove povsem konkretne trditve in natančna pojasnila v zvezi z višino izterjevane terjatve, z navedbo svojih konkretnih trditev in podajo dokaznih predlogov (npr. s predložitvijo svojega izračuna pravilne višine terjatve), namreč dolžnik te svoje pravice ni izkoristil v polnem obsegu, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (konec 5. in začetek 6. strani izpodbijanega sklepa).

12. Dokazno breme v zvezi z višino terjatve in (ne)pravilnostjo njenega izračuna se je po upnikovih povsem zadostnih trditvah in predloženih listinskih dokazih prevalilo na dolžnika, ki pa tega bremena ni zmogel, saj ni ponudil konkretnih, preverljivih navedb in pojasnil o tem, kakšno naj bi bilo pravo stanje glavnice ter pogodbenih in zamudnih obresti. Dolžnikovo sklicevanje na delno odplačevanje kredita je tako ostalo zgolj na ravni pavšalnega zatrjevanja, njegovo ugovorno poudarjanje, da sam ne razpolaga z dokumentacijo, da bi natančno opredelil višino poplačanega dolga s strani kreditojemalca, pa upoštevaje podatke iz AJPES, da je bil dolžnik do začetka stečajnega postopka nad kreditojemalcem (dne 28. 7. 2015) njegov edini direktor in edini (100 %) družbenik, tudi nikakor ne zveni prepričljivo.

13. Dolžnika neupravičeno moti, da so bile na isto glavnico obračunane hkrati pogodbene in zamudne obresti, saj pri tem ne upošteva, da so bile s konkretno kreditno pogodbo v obliki notarskega zapisa (na katerega je izvršilno sodišče vezano v skladu z načelom formalne legalitete) v upnikovo korist dogovorjene tako redne pogodbene obresti kot tudi pogodbene zamudne obresti in zakonske zamudne obresti (glej točko Drugič notarskega zapisa oziroma 3. in 6. člen Kreditne pogodbe 1128/13-410).

14. Prav tako dolžnik nima prav, ko trdi, da upnik v predmetnem izvršilnem postopku zahteva tudi zakonske zamudne obresti od kapitaliziranih pogodbenih in zamudnih obresti. Iz upnikovih navedb in priloženih listinskih dokazov ni razvidno, da bi bil upnik predlagal izvršbo tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od kapitaliziranih obresti, temveč je predlagal le izterjavo zakonskih zamudnih obresti od neplačanega dela glavnice kredita v znesku 602.358,50 EUR, s sklepom o izvršbi z dne 2. 6. 2016 pa je sodišče prve stopnje tudi le sledilo predlogu za izvršbo (izvršbo je sicer dovolilo tudi za neplačani del obresti v znesku 32.207,94 EUR, vendar pa ne tudi za zakonske zamudne obresti od navedenega zneska neplačanih obresti, kajti upnik tega ni zahteval).

15. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Glede na svoj pritožbeni neuspeh je dolžnik dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko za posledico le odškodninsko odgovornost (1025. člen OZ), za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za izpolnitev katere se je zavezal tudi porok, pa zadošča pravilna vročitev pisne izjave o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku - primerjaj tretji in peti odstavek 20a. člena ZIZ. Takšno je tudi stališče sodne prakse v več sklepih: VSL sklep III Ip 2391/2015 z dne 12. 8. 2015, VSL sklep I Ip 3837/2014 z dne 12. 11. 2014 in VSM sklep I Ip 387/2012 z dne 31. 5. 2012.