Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 10. 2022, v zvezi s popravnim sklepom z dne 20. 12. 2022, se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper sklep z dne 10. 1. 2023 se zavrže. III. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 10. 10. 2022 je sodišče prve stopnje na podlagi predloga, ki ga je v spis vložil izvedenec za geodezijo mag. A. A., priznalo nagrado in povračilo stroškov v skupni višini 1.169,71 EUR ter predlagateljici naložilo, da plača manjkajoči predujem za delo izvedenca v znesku 368,38 EUR.

2. Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču očita, da priglašenih stroškov sploh ni presojalo, temveč je nekritično sledilo zahtevam izvedenca, čeprav so bile te delno neutemeljene, delno pa takšne, da jih ni mogoče preizkusiti. Sodišče je izvedencu priznalo nagrado v dveh zadevah, čeprav je vsa opravila, za katera mu je bila priznana nagrada, opravil le enkrat. Vsa opravila je izvedenec opravil pred razdružitvijo zadev. Izvedenec je opravičen le do enkratnega plačila za opravljeno delo in je s tem, ko mu je priznalo nagrado dvakrat, sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Priznane nagrade za izdelavo elaborata za GURS ni mogoče preizkusiti niti po temelju niti po višini; gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep v zvezi s to postavko nima razlogov oziroma so ti nejasni. Ker izvedenec ni upravičen do priznane mu nagrade, je nepravilna tudi odločitev glede doplačila manjkajočega predujma.

3. Sodišče prve stopnje je nato 20. 12. 2022 izdalo popravni sklep, s katerim je popravilo sklep z dne 10. 10. 2022 tako, da je izvedencu namesto 1.169,71 EUR priznalo nagrado in povračilo stroškov v višini 892,04 EUR ter črtalo točko III izreka sklepa, v kateri je bilo predlagateljici naloženo doplačilo predujma za stroške izvedenca. Potem, ko je prejelo dopis izvedenca, v katerem pojasnjuje, zakaj je priglasil stroške, kot jih je, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 1. 2023 razveljavilo popravni sklep z dne 20. 12. 2022. 4. Tudi zoper sklep o razveljavitvi popravnega sklepa se pritožuje predlagateljica. Meni, da sodišče ne bi smelo razveljaviti popravnega sklepa, ker se zoper sklep ni nihče pritožil. Če je menilo, da je šlo za pomoto, bi kvečjemu lahko izdalo popravni sklep o popravnem sklepu, ni pa smelo popravnega sklepa razveljaviti. Sodišče torej ni imelo niti procesne niti vsebinske podlage za razveljavitev popravnega sklepa. Tudi ni za vse udeležence postopka ugotavljalo, ali so z razveljavitvijo sklepa prizadete njihove pravice, pa bi moralo, da bi lahko razveljavilo popravni sklep. Ravnalo je v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Zaradi opustitve vročitve dopisa izvedenca, ki je bistveno vplival na odločitev sodišča, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotno je sodišče uporabilo tudi določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik), saj je izvedencu za posamezne postavke priznalo več, kot bi mu šlo, ker mu je posamezna opravila, nagrado in stroške priznalo dvakrat. V popravnem sklepu so bili stroški in nagrada izvedencu odmerjeni pravilno. Stroški pritožbe naj se štejejo za skupne stroške postopka, ki jih nosijo vsi udeleženci.

5. Izvedenec je v odgovoru na pritožbo navedel, da mu je bilo na naroku, na katerem je bila zadeva razdeljena v dve zadevi, rečeno, naj stroške sorazmerno razdeli glede na opravljeno delo. Zato je stroške za študij spisa, zbiranje dodatne dokumentacije, terenski ogled, pripravo na narok, sodelovanje na naroku, potovanje na ogled in narok v vsaki zadevi priglasil v polovičnem strošku, za izdelavo elaborata meje 452 EUR ter materialne stroške skladno s Pravilnikom. Meni, da bi dejansko lahko zaračunal več, kot je.

6. Pritožba zoper sklep z dne 10. 10. 2022 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 10. 1. 2023 pa ni dovoljena.

7. Predlagateljica je 9. 6. 2021 podala predlog za sodno ureditev meje med parcelama ID 0000 1/1 in ID 0000 2 ter parcelo ID 0000 1/3 in parcelama ID 0000 3 ter 0000 4. Sodišče prve stopnje je 6. 5. 2022 postavilo izvedenca geodetske stroke mag. A. A. ter razpisalo narok za dne 30. 6. 2022. Na naroku, na katerem je bil prisoten tudi izvedenec, se je ugotovilo, da sta meji, ki se urejata, ločeni in da glede ureditve meje med parcelama 1/1 in 2 obstoji soglasje. Sodišče je odločilo, da se postopek N 417/2021 razdruži. V tem postopku, ki se vodi pod novo opravilno številko N 512/2022, so udeleženci glede meje med parcelama 1/1 in 2 ter zadevnih tromej sklenili sodno poravnavo, sodišče pa je izvedencu naložilo, da o poteku te meje izdela skico ter elaborat za evidentiranje sodno urejene meje v katastru nepremičnin. Izvedenec je naloženo naredil ter podal predlog stroškovnika, iz katerega je razvidno, da je v tej zadevi priglasil polovico stroškov za študij spisa, zbiranje dodatne dokumentacije, terenski ogled z geodetsko izmero, pripravo na narok, sodelovanje na naroku, potovanje na ogled in narok in potnih stroškov, v zadevi N 417/2021 pa tudi polovico. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo vse, v tej zadevi priglašene stroške.

8. Taka odločitev je materialnopravno zmotna. Izvedenec je bil angažiran v zadevi N 417/2021, spisa N 512/2022 do naroka 30. 6. 2022 sploh še ni bilo. Neobstoječega spisa izvedenec ni mogel študirati in zbirati v zvezi s tem dodatne dokumentacije, na narok je bil vabljen v zadevi N 417/2021, torej so mu stroški za prihod na narok nastali v tisti zadevi. V tej zadevi je izvedenec upravičen do stroškov, ki so mu nastali v zvezi z v tem postopku dogovorjeno mejo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Višje sodišče je zato pritožbi zoper sklep o odmeri izvedenine ugodilo in sklep razveljavilo, zadevo pa v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje, ki bo moralo v nadaljevanju odmeriti le tiste stroške in nagrado, ki so izvedencu nastali v zvezi z ureditvijo meje med parcelama 2 in 1/1 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Ker je višje sodišče razveljavilo sklep, ki ga je prvostopenjsko sodišče popravilo s sklepom z dne 20. 12. 2022, je avtomatično razveljavljen tudi popravni sklep. Sklep o popravi neobstoječega sklepa namreč ne more obstajati. Razveljavitev popravnega sklepa je vsebovana v izreku o razveljavitvi sklepa z dne 10. 10. 2022. Ker popravni sklep več ne obstoji, pravni interes za obravnavo pritožbe zoper sklep z dne 10. 1. 2023 o razveljavitvi popravnega sklepa ni podan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper ta sklep zavrglo (343. člen ZPP).

10. Stroški, ki jih je imela predlagateljica s pritožbama, niso skupni stroški postopka, zato jih na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 krije sama.