Jedro

Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sporu majhne vrednosti ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 21.336,40 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 20.025,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 22.984,00 SIT. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, in za tak spor gre v tej zadevi, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP). Pritožničinih navedb, ki zadevajo dejansko stanje (da tožena stranka ni naročila popravilo fax-a, saj je bilo osnovno sredstvo v lasti direktorja tožene stranke, da tožeča stranka ni dokazala, da je delovni nalog podpisala tožena stranka ipd.) zato ni mogoče upoštevati. Enako velja glede očitka prvostopenjskemu sodišču, da bi za pravilno ugotovitev dejanskega stanja moralo zaslišati tožečo stranko in direktorja tožene stranke. Očitana kršitev bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa v sporu majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso upoštevni, niso pa tudi podani tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).