Jedro

Vprašanje verodostojnosti izpovedbe priče D. D., ki je prav tako izpovedovala o zeleni barvi in ne srebrni barvi vozila, ki naj bi imelo mariborske registrske tablice, bo predmet nadaljnjega kazenskega postopka. Ker pa obstoj utemeljenega suma za obdolženega A. A. izhaja tudi iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 11. 11. 2022, iz katerega je razvidno, da so tega dne policisti pri A. A. zasegli 2 bankovca po 5 USD in bankovec za 20 USD, 6 bankovcev po 50 EUR ter manjše zneske hrvaške, srbske in bolgarske valute, torej gotovino istih valut in vrednosti, kot je bila odtujena pri vlomu v hišo družine G. G., iz dokazov, zbranih v zvezi z vlomom v hišo družine G. G. pa izhaja, da je bilo vozilo Toyota zaustavljeno v Slovenskih Konjicah v neposredni bližini stanovanjske hiše, v katero je bilo vlomljeno in kjer sta bili dve osebi opaženi, ki sta pobegnili, nato pa je bila A. A. in B. B. v Slovenskih Konjicah odvzeta prostost, je potrditi zaključek sodišče prve stopnje, da glede na izvedene dokaze obstaja utemeljen sum, da je obdolženi A. A. v sostorilstvu storil očitani mu kaznivi dejanji.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega dostavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor za dva meseca, to je za obdolženega A. A. do vključno dne 11. 2. 2023 do 9:40 ure in za obdolženega B. B. do vključno dne 10. 2. 2021 do 22:05 ure.

2. Zoper sklep se pritožujeta zagovornici obdolženih A. A. in B. B. Pri tem uveljavljata vse pritožbene razloge po 370. členu ZKP ter predlagata ugoditev pritožbi in odpravo pripora.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Obdolženima se očitata dve kaznivi dejanji velike tatvine (205/1-1 KZ-1) v sostorilstvu z neznanim storilcem, pri čemer naj bi dne 10. 11. 2022 med 17:15 in 18:05 z vozilom Toyota Corolla Verso madžarske registracije s protipravnim vstopom v hišo C. C., A. A. skupaj z neznanim storilcem odtujil gotovino v višini 1.000,00 EUR in prenosni zvočnik JBL, nato pa sta hišo zapustila ter odšla v vozilo, v katerem ju je čakal B. B. in si tako prilastili gotovino in zvočnik, dne 10. 11. 2022 pa naj bi med 16:00 in 18:09 z vozilom Toyota Corolla Verso madžarske registracije s protipravnim vstopom v hišo Č. Č., A. A. skupaj z neznanim storilcem odtujil gotovino v različnih valutah, več kosov nakita, več različnih kozmetičnih izdelkov ter torbo, nato pa sta hišo zapustila ter odšla v vozilo, v katerem ju je čakal B. B. in si tako prilastili predmete in gotovino na škodo G. G. v višini 2.000,00 EUR, na škodo Č. Č. pa v višini 3.500,00 EUR.

5. Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb zagovornic obdolžencev, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprta obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da sta storila očitani jima kaznivi dejanji, da sta še vedno ponovitveno nevarna, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

6. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe s katerimi pritožnici izpodbijata prvostopenjski zaključek o obstoju utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje pripora.

Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje utemeljen sum obdolžencema očitanih kaznivih dejanj izhaja iz zapisnikov o sprejemu ustne ovadbe, zapisnikov o ogledu in albumu fotografij, poročil o kriminalistično tehničnih ugotovitvah, uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, zapisnika o preiskavi, zapisnika o zasegu predmetov in zapisnika o opravljeni prepoznavi osebe za A. A. Zatrjevanjem zagovornice obdolženega A. A., da _utemeljen sum_ zoper navedenega obdolženega ne obstoji oziroma da je po zaslišanju priče D. D. dne 9. 12. 2022 povsem odpadel, ni mogoče pritrditi. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene trditve, da je prepoznava A. A. po priči D. D. zato, ker naj bi policist E. E. navedeni priči na telefonu najprej pokazal sliko A. A., kasneje pa opravljal prepoznavo pri D. D. doma, sama po sebi nezakonita. Lahko pa izpostavljene okoliščine vplivajo na dokazno vrednost take prepoznave, kar pa bo predmet ocene dokazov v nadaljnjem kazenskem postopku. Glede na podatke spisa je priča D. D. o poteku prepoznave izpovedala dne 9. 12. 2022, ko je povedala, da je videla vozilo Toyota Corola, ki je bilo poškodovano zadaj po levi strani, v tem vozilu pa zadaj na sedežu moškega, s katerim sta se v nekem trenutku spogledala in pri kateremu mu je padlo v oči to, da je imel na glavi tatu. Da je opis storilcev pred pričetkom prepoznave D. D. podal, pa izhaja tudi iz uradnega zaznamka o opravljeni prepoznavi osebe po fotografijah z dne 11. 11. 2022 (l. št. 115-117 spisa). Tako bo vprašanje verodostojnosti izpovedbe navedene priče D. D., ki je prav tako izpovedovala o zeleni barvi in ne srebrni barvi vozila, ki naj bi imelo mariborske registrske tablice, predmet nadaljnjega kazenskega postopka. Ker pa obstoj utemeljenega suma za obdolženega A. A. izhaja tudi iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 11. 11. 2022, iz katerega je razvidno, da so tega dne policisti pri A. A. zasegli 2 bankovca po 5 USD in bankovec za 20 USD, 6 bankovcev po 50 EUR ter manjše zneske hrvaške, srbske in bolgarske valute, torej gotovino istih valut in vrednosti, kot je bila odtujena pri vlomu v hišo družine G. G., iz dokazov, zbranih v zvezi z vlomom v hišo družine G. G. pa izhaja, da je bilo vozilo Toyota zaustavljeno v Slovenskih Konjicah v neposredni bližini stanovanjske hiše, v katero je bilo vlomljeno in kjer sta bili dve osebi opaženi, ki sta pobegnili, nato pa je bila A. A. in B. B. v Slovenskih Konjicah odvzeta prostost, je potrditi zaključek sodišče prve stopnje, da glede na izvedene dokaze obstaja utemeljen sum, da je obdolženi A. A. v sostorilstvu storil očitani mu kaznivi dejanji.

Ker glede na podatke spisa in razlogov izpodbijanega sklepa med drugim izhaja, da so policisti pri preiskavi vozila zasegli tudi več parfumov in prstan barvne kovine z zvezdicami (zapisnik o preiskavi z dne 11. 11. 2022), da parfumi in prstan ustrezajo opisu predmetov, ki so bili odtujeni iz hiše družine G. G. (uradni zaznamek o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja), po ustavitvi vozila Toyota s strani občanov v Slovenskih Konjicah pa je bila v nadaljevanju prostost odvzeta B. B. v neposredni bližini stanovanjske hiše, v katero je prav tako bilo vlomljeno, pri tem pa iz poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah izhaja, da se sledi obuvala, zavarovane pri ogledu vloma v hišo C. C. ter sledi obuvala, zavarovane pri ogledu vloma v hišo družine G. G. ujemajo po vzorcu in jih je pustilo isto obuvalo, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je izkazan utemeljen sum, da je bil uporabljen isti vzorec kot pri vlomu v hišo G. G., ko naj bi bil B. B., šofer, ki je ostal v vozilu in stražil ter nadalje potrditi tudi zaključek, da je izkazan tudi utemeljen sum, da je obdolženi B. B. storil očitani mu kaznivi dejanji. Pritožbeni očitki, da iz spisovne dokumentacije ni razvidnih dovolj dejstev in dokazov, ki bi potrjevali utemeljen zoper obdolženega B. B., pa glede na navedeno niso utemeljeni.

7. Ob ugotovljenem oziroma preizkušenem utemeljenem sumu, je priporni razlog _ponovitvene nevarnosti_ po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih storilec živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Za obstoj tega pripornega razloga ni potrebno, da so kumulativno podane vse naštete okoliščine, ampak zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost, da bo obdolženec uresničil katero od alternativno naštetih oblik ponovitvene nevarnosti.

Zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti izpodbija le zagovornica obdolženega B. B., pri tem pa izpostavlja le, da ima obdolženi na Madžarskem prijavljeno stalno prebivališče ter da se bo na vabila sodišča odzival. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo pričakovane odzivnosti obdolženca, na zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti ne more vplivati, pritožbeno sodišče pa sprejema zaključek sodišče prve stopnje, da teža, način in okoliščine storitve obravnavanega kaznivega dejanja kot tudi oseben lastnosti storilcev, nedvomno izkazujejo realno in izredno konkretno nevarnost, da bosta na prostosti nadaljevala z izvrševanjem premoženjskih kaznivih dejanj. Obdolženima je namreč očitana storitev dveh kaznivih dejanj velike tatvine v sostorilstvu in gre torej za eno izmed najtežjih kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer jima je očitan način izvršitve, pri katerem so bile njihove vloge v naprej natančno določene, in sicer naj bi obdolženi B. B. bil v vlogi šoferja in opazoval okolico in stražil, ostala dva pa sta pristopala do objektov in vanje vlamljala, jih preiskala ter odtujevala predmete. Glede na doslej izvedene dokaze in spisovne podatke je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da naj bi obdolženca pri izvrševanju kaznivih dejanj izkazala tudi veliko mero vztrajnosti, intenzivnosti in predrznosti, saj naj bi skupaj z neznanim sostorilcem, vlome v stanovanjske hiše izvrševala serijsko in zaporedoma, brez časovnih presledkov, v popoldanskem času, pri tem pa je obdolženi B. B. po podatkih madžarskih varnostnih organov že bil obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi kaznivega dejanja velike tatvine, tatvine in poškodovanja tuje lastnine, po lastni izjavi pa je nazadnje bil obsojen na prostostno kazen v trajanju 6 mesecev, katero je že prestal, predkaznovan za premoženjska kazniva dejanja pa je bil tudi obdolženi A. A. Zato je pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da gre za specialna povratnika, na katera njuna predkaznovanost in prestana zaporna kazen ni učinkovala pozitivno, v smeri, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljala. Ko pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja še, da sta oba obdolženca brez zaposlitve, brez rednih dohodkov in premoženja, oba imata zakonsko dolžnost preživljanja otrok, in sicer je B. B. oče treh še mladoletnih otrok in tudi partnerka ni zaposlena, je kot pravilen potrditi zaključek sodišče prve stopnje, da za obdolžena ponovitvena nevarnost še vedno obstaja.

8. Pri izpodbijanju zaključkov sodišča prve stopnje o obdolženčevi _begosumnosti_, ki je glede na 1. točko prvega odstavka 201. člena ZKP podana, če se obdolženi skriva, če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pobegnil, zagovornica obdolženega B. B. zatrjuje, da ima obdolženi prijavljeno stalno prebivališče na Madžarskem, kamor prejema pošto in je sam povedal, da se bo vabilom odzival. Ob tem ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta oba obdolženca tujca, državljana Republike Madžarske in imata tudi edino prebivališče prijavljeno v tujini, v Sloveniji pa nimata prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, tukaj nimata ne družine, ne premoženja in ne zaposlitve, niti dovoljenja za prebivanje ali kakšnega delovnega dovoljenja, pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da ju na bivanje v Sloveniji ne veže nobena navezna okoliščina, ne objektivna in ne subjektivna ter da je zato utemeljeno sklepati, da sta se obdolžena na ozemlju Republike Slovenije nahajala zgolj zaradi izvrševanja obravnavanih kaznivih dejanj, za katere je zagrožena relativno visoka kazen do 5 let zapora. Glede na navedeno pa sodišče druge stopnje posledično potrjuje tudi zaključek izpodbijanega sklepa, da so podane okoliščine za obstoj resne in konkretne nevarnosti, da bi obdolženca na prostosti pobegnila v Republiko Madžarsko, kot je to nenazadnje storil tudi njun, do sedaj še neznani sostorilec, ki naj bi v begu odtujil avto in se z njim odpeljal na Madžarsko, kjer so ga nadzorne kamere posnele na eni izmed avtocest. 9. Ker iz zgoraj povzetih ugotovitev in razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem utemeljenega suma, ponovitvene nevarnosti in begosumnosti izhajajo konkretna dejstva, so očitki zagovornice B. B., da so navedbe o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnosti posplošene in nezadostno konkretizirane, neutemeljeni.

10. Tudi pritožbenim trditvam, da sodišče prve stopnje ni dovolj skrbno pretehtalo vseh okoliščin o podaljšanju pripora in ni upoštevalo načela, da je pri izbiri strožjega ukrepa pripora potrebno oceniti, ali je možno isti namen doseči z milejšim ukrepom ter se ni opredelilo do sorazmerja med ciljem, ki se zasleduje z odreditvijo pripora ter na drugi strani med posegom v osebno svobodo obdolženega, ni mogoče slediti. Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi ter sorazmernost tega ukrepa je namreč sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da poseg v svobodo gibanja obdolžencev utemeljuje teža očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih dejanj s strani obeh obdolžencev predstavlja ter dokončanje predmetnega kazenskega postopka, pri tem pa ni mogoče pri obdolžencih uporabiti nobenega milejšega ukrepa, saj vsak milejši ukrep terja voljo in željo obdolženca, da z očitanimi kaznivimi dejanji ne nadaljuje, zagovornica obdolženega B. B. neutemeljeno zatrjuje, da je bil pripor odrejen v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Ustavo RS ter mednarodnimi pravnimi normami. Pritrditi je namreč sodišču prve stopnje, da bi se sicer (z uporabo milejšega ukrepa) obdolženca vrnila v dosedanje življenjsko okolje, kar bi jima omogočilo nadaljevanje izvrševanja očitanih premoženjskih kaznivih dejanj, kako tudi, da kadarkoli zapustita R Slovenijo, se umakneta v matično državo ali kam drugam in s tem onemogočita dokončanje tega kazenskega postopka ter kot pravilne potrditi razloge, da je glede na ugotovljena dejstva omejitev svobode gibanja obdolžencema neprimerno manjše zlo od posledic povezanih z dejanji, ki jih sama s kontinuiranim izvrševanjem kaznivih dejanj povzročata oškodovancem in da je zato opravičen najstrožji omejevalni ukrep zoper njuno pravico do svobode gibanja.

11. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornic obdolženih niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo.

12. Če bo za obdolžena nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev teh pritožb po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.