Jedro

Namen določila 105.a člena ZS je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tudi zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS predvidel, da se bodo zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranko stroški sicer nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi spremembe pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ali pa preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pred Okrajnim sodiščem v Kopru. V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala delegacijo pristojnosti. Na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je bila pristojnost v določenem številu zadev Okrajnega sodišča v Kopru prenesena na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče. Med prenesenimi zadevami je bila tudi obravnavana, pristojnost pa je bila prenesena na Okrajno sodišče v Novi Gorici.

2. Tožeča stranka je v vlogi nasprotovala prenosu prisojnosti, obenem pa predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, in sicer Okrajnega sodišča v Kopru. Meni, da bo reševanje zadeve pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici povzročilo znatno višje stroške, ki bodo nesorazmerne glede na vrednost spornega predmeta. Tožnica ima namreč stalno prebivališče v Dekanih, toženec pa v Kopru. Razdalja med Koprom in Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je približno 90 km, pot pa traja približno eno uro v eno smer. Stroški strank se bodo tako zvišali za odsotnost odvetnikov iz pisarne v času potovanja in za kilometrino, stranke bodo morale kriti lastne stroške prevoza, utegnejo pa nastati tudi dodatni stroški za morebitne sodne izvedence, priče ipd., ki bodo zaradi oddaljenosti sodišča v Novi Gorici gotovo višji, kot bi bili ob reševanju zadeve v Kopru. Skupni pravdni stroški bodo tako nedvomno v očitnem nesorazmerju z vrednostjo spora.

3. Predlog tožnice je bil vročen tožencu, ki je njenemu predlogu nasprotoval. Meni, da potni stroški in izguba časa, povezana s potovanjem na drugo sodišče, nista tehtna razloga za prenos pristojnosti nazaj na Okrajno sodišče v Kopru. Opozarja, da je sicer sam vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Kopru, pri katerem je po njegovem mnenju prizadet videz nepristranskega sojenja v zadevi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Namen določila 105.a člena ZS je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede na to, da je splošna krajevna pristojnost sodišč določena po personalnem kriteriju tožene stranke (46. in 47. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), vsaka sprememba pristojnosti zanjo praviloma pomeni povečanje stroškov. Ker ima na območju istega stvarno pristojnega sodišča v konkretnem primeru prebivališče tudi tožnica, obenem prenos pristojnosti pomeni zvišanje stroškov tudi zanjo. Tudi zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila prenos pristojnosti, predvidel, da se bodo zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranko stroški sicer nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi spremembe pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški1. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ali pa preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožeče stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.

1 Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006