Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6.a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v raziskovalne nazive). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 134. člena Pravilnika). Toženka je z določitvijo določnih kriterijev v 3. do 7. členu ter 13. členom Pravilnika zožila manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Utemeljen je po presoji sodišča tožbeni očitek, da iz odločbe niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka v 13. členu Pravilnika določene podatke o delu tožnice upoštevala pri svojem odločanju in jih tudi vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Prepričljiv je tožbeni očitek o neopredeljenosti toženkine ugotovitve, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Sodišče dodaja, da argument izpodbijanega sklepa, da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik, nima podlage v materialnopravni podlagi, na kar pravilno opozori tožnica. Utemeljeno tožnica opozori tudi, da so pojmi „pomembni preboji“ in „nadpovprečna znanstvena odličnosti“, ki jih je toženka uporabila za zavrnitev imenovanja v naziv, abstraktni pojmi, ki brez vsebinske opredelitve in posledične odsotnosti uporabe v tožničinem primeru, ne omogočajo preizkusa zakonitosti odločanja po prostem preudarku. Sodišče ponavlja, da se toženka sicer na podlagi 13. člena Pravilnika samostojno odloči o upravičenosti predlagane izvolitve, kar pa ne pomeni, kot že navedeno, da njegovo odločanje ni nevezano, saj mora odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta z dne 11. 12. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 892,43 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijanega sklepa z dne 11. 12. 2018 (v nadaljevanju sklep 11-12-18)_

1. Znanstveni svet Kemijskega inštituta (v nadaljevanju toženka ali ZS KI) je na podlagi 7. in 13. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v raziskovalne nazive (v nadaljevanje Pravilnik) v zvezi s tožničino vlogo z dne 10. 7. 2017 s sklepom z dne 11. 12. 2018 odločil: (i) da se tožnice ne izvoli v naziv znanstvena svetnica (1. točka izreka) in (ii) tožnico ponovno izvolil v naziv višja znanstvena sodelavka, z veljavnostjo izvolitve od 22. 6. 2017 do 21. 6. 2022 (2. točka izreka).

2. Toženka je odločala na podlagi tožničinega predloga za izvolitev v znanstveni naziv znanstvena svetnica (v nadaljevanju Predlog). Iz obrazložitve izhaja, da je toženka ugotovila, da tožnica izpolnjuje nujne pogoje za izvolitev v naziv, ki jih določata 6.a točka 4. člena in 6.a točka 6. člena Pravilnika. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka pri odločanju na podlagi 13. člena Pravilnika upoštevala, da sta dva recenzenta v svojem mnenju priporočila izvolitev tožnice v zaprošeni naziv, tretji recenzent pa je izrazil zadržek, ki se je nanašal na kvaliteto tožničinih objav1 in ugotovitev, da je znanstvena usmeritev kandidatke nekoliko zastarela. Toženka je ugotovitve recenzenta potrdila in ugotovila, da je tožnica v obdobju med 2012 in 2017 v soavtorstvu objavila 34 člankov, tretjina katerih je objavljena v revijah s faktorjem vpliva pod 1 in le približno tretjina s faktorjem vpliva nad 3. Ugotovila je, da je bil en članek objavljen v reviji s faktorjem vpliva nad 5, vendar gre za objavo, kjer je bil nosilec raziskave drug odsek KI (Odsek za sintezno biologijo in imunologijo). Toženka je ugotovila, da je bila tožnica v omenjenem obdobju v približno tretjini objav bodisi prva bodisi zadnja (vodilna) avtorica objavljenih raziskav. Toženka je ocenila tožničino raziskovalno delo kvečjemu znotraj povprečja, ki velja za celoten inštitut. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka upoštevala lastne podatke in poznavanje dela kandidatke, potrebno kadrovsko strukturo na kandidatkinem odseku, v programskih skupinah in na inštitutu kot celoti ter dosedanji in prihodnji možen prispevek tožnice h kakovosti programov skupin in inštituta. Toženka je na podlagi mnenja Mednarodnega raziskovalnega odbora (v nadaljevanju MZSO)2 o delu Odseka za prehrambeno kemijo (v nadaljevanju Odsek), katerega vodja je tožnica, ocenila, da znanstvene usmeritve na Odseku niso primerne ter da ni sposoben delovati samostojno.

3. Toženka je pri svoji odločitvi upoštevala na podlagi 8. alineje prvega odstavka 13 člena Pravilnika tudi potrebno kadrovsko strukturo na raziskovalkinem odseku, v programskih skupinah in na inštitutu kot celoti. S sklicevanjem na tretji odstavek 21. člena Pravilnika, ki določa, da število znanstvenih svetnikov v javnih raziskovalnih zavodih, med katere sodi tudi toženka, praviloma ne presega 20% vseh raziskovalcev z znanstvenimi nazivi starejših raziskovalcev3. Toženka je ugotovila, da ima navedenih raziskovalcev z znanstvenimi nazivi starejših raziskovalcev 70, od teh je bilo na dan odločanja število zaposlenih raziskovalcev z nazivom znanstveni svetnik 11, kar znaša 15,7 odstotkov vseh starejših raziskovalcev. Ugotovila je tudi, da so bile na dan sprejema izpodbijanega sklepa v postopku izvolitve še štiri vloge za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, kar bi, ob eventualni izvolitvi vseh kandidatov, pomenilo dvig deleža zaposlenih znanstvenih svetnikov na raven 22,9 odstotkov, kar je višje od priporočenega deleža znanstvenih svetnikov, ki ga določa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

4. Iz obrazložitve izhaja, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, je eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik. Toženka je na podlagi navedenega ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v zaprošeni naziv in zato odločila, da se tožnica ponovno izvoli v naziv višja znanstvena sodelavka za obdobje od 22. 6. 2017 do vključno 21. 6. 2022. _Povzetek izpodbijanega sklepa z dne 9. 7. 2019 (v nadaljevanju sklep 9-7-19)_

5. Toženka je na podlagi 7. in 13. člena Pravilnika s sklepom 9-7-19 tožničin ugovor zoper sklep 11-12-18 zavrnila kot neutemeljen in sklep 11-12-18 potrdila.

6. Toženka je najprej povzela ugovor tožnice zoper sklep 11-12-18, v katerem je navedla, da je toženka svojo odločitev oprla na osebno mnenje enega od treh referentov, mnenji prvega in drugega referenta, ki k njeni kandidaturi v izvolitev v zaprošen naziv nista imela nikakršnega zadržka, pa je spregledal. Tožnica, ki oporeka ugotovitvam toženke, ki se opirajo na mnenje tretjega referenta in na mnenje Mednarodnega raziskovalnega odbora (v nadaljevanju: MZSO) o delu Odseka, ki ga vodi kandidatka. Poudarja, da iz mnenja MZSO izhaja tako pohvalen kot kritičen odnos do toženke v celoti ter da je v povzetku (»Summary«) mnenja MZSO poudarjeno, da so vse vodje odsekov, vključno s kandidatko, visoko kvalificirani na svojem ekspertnem področju, polni energije in z ambicioznimi načrti. Tožnica je opozorila, da je priporočen delež v nazivu znanstveni svetnik v javnem zavodu razumeti kot priporočilo Javnega agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in ne kot absolutno omejitev. Nasprotovala je ugotovitvi toženke, da ni naredila nobenega pomembnega znanstvenega preboja ter oporeka toženki poznavanje njene znanstvene dejavnosti. Tožnica je uveljavljala tudi kršitve postopka na prvi stopnji, ker je postopek odločanja o imenovanju v naziv trajal 17 mesecev, ker ni bila opozorjena o poteku naziva skladno z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika ter, ker se prvostopenjska odločitev opira na dokumente, ki tožnici niso bili poznani oziroma ji niso bili predstavljeni kot podlaga za odločitev in glede katerih kandidatka ni imela možnosti opredelitve.

7. Toženka je zgoraj povzet ugovor tožnice zavrnila z obrazložitvijo, da je toženka odločila na podlagi 13. člena Pravilnika. Ugotovila je, da je bil izvedeni postopek nepopoln v delu, ki izkazuje tožničino dvanajstmesečno izpopolnjevanje. Toženka je ugotovila, da je najdaljše mesečno izpopolnjevanje, kot izhaja iz Tabele 1, trajalo tri mesece, da skupek izpopolnjevanja v tujini res znaša več kot 12 mesecev, vendar način, kako je ta dosežen, ne zadosti pogoju vsaj dvanajstmesečnega dokumentiranega raziskovalnega dela na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah, pri čemer se v dvanajstmesečno obdobje vštevajo le bivanja v tujini, ki trajajo več kot šest mesecev. Toženka je ugotovila, da tožnica pogoja o 12 mesečnem dokumentiranem raziskovalnem delu na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah, ne izpolnjuje.

8. Iz sklepa 9-7-19 še izhaja, da je tričlanska komisija ugotovila, da so tožničini dosežki precej pod povprečjem, ki ga dosegajo raziskovalci, izvoljeni v naziv »znanstveni svetnik« na KI v zadnjih 5 letih« in da pri tožnici ni zaznati nobenih napredkov pri objavah v bolj kvalitetnih revijah. Ugotovila je, da v obdobju med leti 2017 in 2018 objavila le dva članka s faktorjem vpliva nad štiri in kar pet člankov s faktorjem vpliva okoli ali pod 1 ter da je povprečen faktor vpliva revij, v katerih je objavljala 2.3 in je za več kot polovico nižji od povprečnega faktorja vpliva revij, v katerih objavljajo raziskovalci toženke (povprečje 5.2 v obdobju 2017-2018). Toženka je še ugotovila, da tožnica ne izkazuje presežnih rezultatov niti pri ostalih merilih (A" ali A3), ki so pomembni pri pridobitvi projektov.

9. Toženka je po ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje pogoja najmanj dvanajstmesečnega izpopolnjevanja v tujini in podpovprečni znanstveni aktivnosti v primerjavi z izvoljenimi posamezniki v naziv znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu, ugovor zavrnila. Toženka je še poudarila, da ima kot avtonomni strokovni organ diskrecijsko pravico, da dopušča izjeme pri kandidatih, ki imajo izjemne dosežke in znanstvene objave, s katerimi kompenzirajo manjko izpolnjevanja tega ali kakšnega drugega pogoja ter glede na ugotovljene dosežke kandidata/kandidatke izvoli oziroma ne izvoli v zaprošen naziv, če so le-ti pod povprečjem dosežkov, ki jih dosegajo znanstveni svetniki toženke. Toženka je ugotovila, da tožnica takih izjemnih dosežkov nima in tudi, če bi izpolnjevala zahtevani pogoj, njena raziskovalna dejavnost po oceni toženke ni na ravni, ki se od znanstvenega svetnika pričakuje in tako ne more kompenzirati manjka tega pogoja.

10. Toženka je ugotovila, da je tričlanska komisija ocenjevala objave v znanstvenih revijah za leto 2018, ko le-te za konkretno izvolitev v naziv znanstveni svetnik niso relevantne in zato v drugostopenjskem postopku znova preverila dosežke v je tožnica v omenjenem obdobju objavila 32 člankov. Od tega je bilo 10 člankov objavljenih v revijah s faktorjem vpliva manj kot ena ter več kot polovica v revijah s faktorjem vpliva nižjim od tri. En članek je bil objavljen v reviji s faktorjem vpliva nad 5, vendar gre za objavo, kjer je bil nosilec raziskave drug odsek, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo. Če se te objave ne upošteva, znaša povprečni faktor vpliva revij v obdobju med 2012 in 2017 približno 2,45. To je več kot dvakrat manj, kot je leta 2017 znašal povprečni faktor vpliva revij za vse raziskovalce na inštitutu (5,28). Tudi če se zaradi bolj neposredne primerjave omeji le na tožničin opus iz leta 2017, znaša povprečni faktor vpliva revij, v katerih je objavljala, zgolj 2,77. Faktor vpliva revij po mnenju toženke sicer ni edini merodajni kazalec kvalitete objavljenih del, vendar je ta parameter eden od najbolj prepoznavnih meril za kvaliteto znanstvenega dela po vsem svetu. Navedeni numerični podatki po oceni toženke kažejo, da je raziskovalno delo tožnice v tem smislu celo znatno nižje od povprečja, ki velja za celoten inštitut. Dodatno je ZS KI poudaril, da se od kandidata/kandidatke za znanstvenega svetnika/svetnico pričakuje vsaj nekaj prebojnih raziskav. Tovrstnih raziskav toženka v primeru tožnice ni zaznala. Ocenila je, da gre v njenem primeru za odkritja, ki so inkrementalnega značaja in obsegajo precej ozko specializirano raziskovalno področje. Osredotočenost na ozko raziskovalno tematiko poleg ostalega potrjuje tudi izbor predloženih člankov tožnice, ki so bili v veliki večini objavljeni v eni sami reviji - Journal of Chromatography A, ki je skoraj izključno posvečena separacijskim tehnikam. Skladno z navedenim, je toženka ugotovila, da raziskovalna dejavnost tožnice ni na ravni, ki se od znanstvenega svetnika pričakuje, da nima izjemnih dosežkov, s katerimi bi kompenzirala manjko izpolnjevanja zahtevanega pogoja.

11. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka zavrnila tudi ugovor nepravilne sestave tričlanske komisije, ki je obravnavala njen ugovor. Ugotovila je, da iz dela zapisnika 10. redne seje z dne 23. 1. 2019 izhaja, da tričlansko komisijo sestavljajo le osebe, z nazivom »znanstveni svetnik« ter da je predsednik ZS KI le koordiniral sestanek le-te. Poleg tega je ZS KI za nepristranskost, kot meni, poskrbel tudi s tem, ko je imenoval tri osebe, ki še niso bile vključene v postopek obravnave njene vloge na prvi stopnji, kar jasno izhaja iz zapisnika 10. redne seje z dne 23. 1. 2019. 12. Toženka je ugovor tožnice, da ni prejela zapisnika tričlanske komisije, ki je pripravila strokovno mnenje, prav tako zavrnila. S sklicevanjem na prvi odstavek 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaj (v nadaljevanju ZDIJZ) je ugotovila, da zahtevani zapisnik tričlanske komisije ne obstaja, saj je to ad hoc tričlanska komisija, katere delo je podrejeno le navodilom ZS, v konkretnem primeru je to bila priprava strokovnega mnenja o ugovoru dr. A. A. zoper neizvolitev v naziv znanstvena svetnica.

13. Toženka je zavrnila tudi ugovor, da se tožnica ni imela možnosti seznaniti z dokumenti in podatki, na katere se opira sklep 11-12-18, da se predvsem ni imela možnosti seznaniti z mnenjem tretjega recenzenta ter da ji je bila kršena pravica do izjave. Toženka je ugotovila, da je tožnica je svojo vlogo sama pripravila in ji je bila vsebina lastne vloge poznana. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je toženka ugotovila, da je kandidatka kot stranka postopka v skladu z 82. členom ZUP imela možnost, da kadarkoli tekom postopka zahteva vpogled in pregled dokumentov zadeve ter zahteva prepis ali preslikavo dokumentov, to je prepis delov zapisnikov in prepis gradiva, ki je bilo podlaga za sprejeto prvostopenjsko odločitev ter da se o njem izjavi.

14. Navedla je, da je tožnica 12. 9. 2018 na direktorja toženke naslovila urgenco v zvezi s prošnjo za izvolitev v naziv »znanstvena svetnica (v nadaljevanju Urgenca), v kateri je od direktorja KI zahtevala pisni podatek, kaj se dogaja z njeno vlogo ter da ji kot stranki postopka posreduje vso dokumentacijo. 18. 9. 2018 je direktor KI na elektronski naslov tožnice posredoval odgovor na prejeto Urgenco in ji podal informacije v zvezi z obravnavo Predloga - natančneje, da je ZS KI Predlog za izvolitev prejel 21. 6. 2017, da je bilo istega dne članom ZS KI poslano vabilo in gradivo za 36. redno sejo. Ker pa je bil Predlog žal prejet po oddaji gradiva članom ZS KI, na navedeno sejo ni mogel biti vključen. Ker ZS KI v mesecih julij in avgust nima rednih sej, je bil Predlog obravnavan na naslednji redni seji, dne 20. 9. 2017, ko je ZS KI imenoval tri člane komisije za obravnavo vloge in še dva nadomestna člana. Zaradi zavrnitve nekaterih članov, da mnenja ne bodo pripravili, neodzivnosti drugih članov, ki so sprejeli pripravo mnenja, žal, kljub nenehnim pošiljanjem opomnikov, ZS KI ni uspel pridobiti treh mnenj. Iz navedenega razloga je ZS KI na 6. redni seji dne 29. 6. 2018 imenoval še tri dodatne nadomestne člane komisije. Manjkajoče mnenje člana komisije je ZS KI prejel dne 9. 7. 2018 ter tako kandidatkino izvolitev uvrstili na prvo naslednjo redno sejo Znanstvenega sveta, ki je potekala dne 24. 9. 2018. Druga dokumentacija, razen mnenja tretjega recenzenta, od odgovora na urgenco z dne 5. 6. 2018 o Predlogu, ni nastala. Navaja, da je 14. 12. 2018 tožnica na podlagi zahteve z dne 12. 12. 2018 v prostorih Kemijskega inštituta prevzela naslednjo dokumentacijo: izvleček iz zapisnika 38. redne seje ZS KI, del gradiva 38. redne seje ZS KI, izvleček iz zapisnika 6. redne seje ZS KI, izvleček iz zapisnika 7. redne seje ZS KI, del gradiva 7. redne seje ZS KI, izvleček iz zapisnika 8. redne seje ZS KI, del gradiva 8. redne seje ZS KI, iz katere so razvidna mnenja vseh treh recenzentov.

15. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je toženka na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP kot drugostopenjski organ ugotovila, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev Pravilnika, zato je postopek dopolnila in odpravila pomanjkljivosti tako, da so bili kandidatki dne 4. 4. 2019 posredovani izvlečki zapisnikov 10. redne seje in 11. redne seje, na katerih se je obravnavala vloga, pa tudi mnenje tričlanske komisije. Do vsebine zapisnikov, mnenja tretjega referenta in mnenja tričlanske komisije se je kandidatka opredelila tako v ugovoru z dne 24. 12. 2018 kot tudi v dopisu z dne 15. 4. 2019. S tem ZS KI šteje, da si bile kršitve postopka odpravljene. Prav tako so bile odpravljene kršitve Pravilnika s tem, ko je tožnica imela možnost izkazati izpolnjevanje dokumentiranega dvanajstmesečnega izpopolnjevanja in raziskovalnega dela v tujini na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah.

16. Toženka je zavrnila tudi ugovor, da je toženka upoštevala le eno mnenje (tretjega) referenta in da je to le njegovo osebno mnenje. Pojasnila je, da so vsa mnenja tako članov ZS KI kot referentske komisije osebna mnenja, ki temeljijo na oceni strokovnih člankov kandidata, znanstvenih projektov, lastnega poznavanja dela, dosedanji in prihodnji možen prispevek raziskovalca k znanosti. Osebnemu pečatu referentskega mnenja se ni mogoče izogniti. Pri tem je toženka s sklicevanjem na prvi in drugi odstavek 13. člena Pravilnika poudarila, da ni vezana na mnenja, ki jih v okviru postopka podajo referenti, vodja laboratorija, direktor in morebitne druge osebe. Toženka je upoštevala vsa tri referentska mnenja in svoje odločitve ni oprla na mnenje tretjega referenta, ki je bilo le vzvod za preverbo resničnosti navedb o znanstvenem delu tožnice. Tudi v primeru vseh treh pozitivnih mnenj, ima ZS KI kot avtonomni strokovni organ diskrecijsko pravico, da glede na ugotovljene dosežke kandidata/kandidatke izvoli oziroma ne izvoli v zaprošen naziv, če so le-ti pod povprečjem dosežkov, ki jih dosegajo znanstveni svetniki na KI.

17. Po oceni toženke ni utemeljen niti očitek, da naj ne bi poznala dela tožnice. Navedla je, da je pri odločanju upoštevala vire, navedene v 13. členu Pravilnika.

18. V zvezi z ugovorom, da posamezniki, ki so vodili postopek oz. ga trenutno vodijo, niso strokovnjaki na področju dela kandidatke, je pojasnila, da so člani ZS KI izvoljeni skladno s Statutom Kemijskega inštituta in skladno s Poslovnikom o volitvah članov Znanstvenega sveta4. Iz točke 1.2 prvega člena omenjenega Poslovnika izhaja, da se v ZS izvolijo trije člani iz odsekov D01, D04, D05, D06, D13 in D16, kar pomeni, da je tudi področje dela v odseku kandidatke - to je Odsek za prehrambeno kemijo (D06) - ustrezno zastopano v Znanstvenemu svetu. Sestava Znanstvenega sveta je skladna s Poslovnikom.

19. Po mnenju toženke ni utemeljen niti tožničin očitek, da ji je bilo mnenje MZSO prikrito. Celotno mnenje MZSO je bilo vsem vodjem odsekov, med drugim tudi tožnici kot vodji Odseka D06 posredovano v vednost, prav tako je kopijo ocene presoje Kemijskega inštituta možno pridobiti v glavni pisarni od 22. 2. 2017 (informacija o dostopnosti ocene presoje s strani MZSO je javno objavljena tudi na intranetu KI). Toženka je na podlagi 7. in 9 alineje 13. člena Pravilnika pri obravnavi Predloga upošteval lastne podatke in poznavanje tožničinega dela. Toženka je ugotovitev, da znanstvene usmeritve na Odseku D06 niso primerne ter da Odsek D06 ni sposoben delovati samostojno, oprla na lastne ugotovitve in iste ugotovitve MZSO. Toženka je še pojasnila, da bi bilo ob obravnavi Predloga preuranjeno zaprositi za odobritev povečanja deleža zaposlenih v nazivu znanstveni svetnik. Če bi v naziv znanstveni svetnik izvolil še ostale štiri kandidate, bi to zagotovo storila.

20. Toženka je zavrnila tudi očitek kršitve v zvezi s trajanjem postopka. Poudarila je, da je tožnica Predlog vložila v poletnih mesecih, ko sej ZS ni, ker od 21. 6. 2017 do 20. 9. 2017 ni zasedal, zato je referentsko komisijo za pripravo strokovnega mnenja o raziskovalnem delu kandidatke obravnaval in izvolil na svoji 38. redni seji ZS dne 20. 9. 2017. Eden od prvotno imenovanih referentov na poziv za pripravo referentskega mnenja svojega mnenja ni oddal, kljub temu, da je privolil v pripravo, zato je predsednik ZS KI na 6. redni seji dne 29. 6. 2018 zadevo pospešil in predlagal imenovanje dveh novih referentov. Kot ugotavlja tudi tričlanska komisija v svojem mnenju z dne 1. 3. 2019, se je formalni postopek začel takoj po vložitvi Predloga, da so praviloma izvolitve kandidatov za napredovanje obravnavane na sejah ZS KI največ 9 mesecev po vlogi kandidature, če je kandidat primeren za napredovanje. V kandidatkinem primeru so imenovani referenti iz osebnih razlogov, na katere ZS KI nima vpliva, zavrnili, kar je posledično podaljšalo postopek obravnave Predloga. Toženka je zavrnila tudi očitek o kršitvi opozorila skladno z drugim odstavkom 11. člena Pravilnika s pojasnilom, da je tožnica kljub temu vlogo vložila pravočasno, in jo je ZS KI obravnaval skladno s Pravilnikom.

21. Toženka je menila, da so manj pomembna pojasnila tožnice o uspešni finančni sanaciji Odseka, ki ga vodi, o obnovi prostorov ter o menjavi generacij raziskovalcev na tem odseku, s katerimi podkrepi svoj prispevek h kakovosti dela inštituta in izpostavila, da je omenjene aktivnosti izvajala leta 2008, devet let pred vložitvijo vloge za izvolitev v naziv znanstvena svetnica (aktivnosti, ki jih je izvajala leta 2008, so bile upoštevane pri njenem imenovanju za vodjo Odseka dne 6. 1. 2015).

22. Toženka se je strinjala z ugotovitvijo tričlanske komisije, da je v prvostopenjskem odločanju spregledal dejstvo, da kandidatka ni izkazala izpolnjevanja dodatnega pogoja iz 4. odstavka 22. člena Pravilnika glede izpopolnjevanja v tujini, kar je v ponovnem odločanju na drugi stopnji upošteval. 23. Glede na vse navedeno je ZS KI soglasno odločil, da se tožničin ugovor zoper sklep 11-12-18 zavrne kot neutemeljen in sklep potrdi.

_Povzetek tožbenih navedb_

24. Tožnica v tožbi ugovarja bistveno kršitev določb postopka in nepravilno, nepopolno ugotovitev dejanskega stanje oz. da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju (2. in 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), zaradi česar je prišlo do neupravičeno neenake obravnave tožnice (14. člen Ustave RS) ter sodišču predlaga, da tožbi ugodi, sklep 11-12-18 v povezavi s sklepom 9-7-19 odpravi ter zadevo vrne toženki v novo odločanje. Zahteva tudi plačilo tožničinih stroškov.

25. Tožnica navaja, da ni sporno, da izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika). Tudi ni sporno, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 22. člena Pravilnika glede vsaj dvanajstmesečnega dokumentiranega raziskovalnega dela na ustreznih tujih institucijah iz razloga, ker njeno sicer izkazano več kot dvanajstmesečno raziskovalno delo na ustreznih tujih institucijah v posameznem primeru ni trajalo več kot šest mesecev.

26. Tožnica je na zahteve po ZDIJZ 12. 4. 2019 o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev za izvolitev v naziv za vse zaposlene pri toženki, ki so od 6. 1. 2000 do dne zahteve oddali vloge za izvolitev v naziv ali bili prvič ali ponovno po Pravilniku izvoljeni v nazive, od toženke prejela, kot se je izkazalo kasneje, nepopolno dokumentacijo (27. 6. 2019) in ugotovila, da poleg ostalih, tudi nujnih kvalitativnih in kvantitativnih pogojev, prav pogoj iz 22. člena Pravilnika pri izvolitvi v nazive pogosto ni bil izpolnjen. Bodisi iz tega ali drugega razloga pa ta manjko, kot je razvidno iz obrazložitve, ni bil odločilen za zavrnitev tožničine vloge. Tožnica navaja, da kljub temu, da v Pravilniku ni temelja za spregled neizpolnjevanja strogo postavljenega pogoja dela na ustreznih tujih institucijah, dokumentacija pridobljena na podlagi določil ZDIJZ, kaže na to, da toženka v praksi odstopa od zahtev po izpolnjevanju tega in tudi različnih drugih pogojev redno. Meni, da v Pravilniku ni podlage za tako široko tolmačenje toženke iz izpodbijanega sklepa, da v naziv ne glede na neizpolnjevanje pogoja iz 22. člena Pravilnika izvoli tiste kandidate, ki imajo izjemne dosežke in znanstvene objave, s katerimi kompenzirajo manjko izpolnjevanja tega ali kakšnega drugega pogoja (zadnji odstavek na strani 4 sklepa z dne 9.7.2019). Toženka lahko kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje izvoli v višji naziv, ali ne (13/1 člen Pravilnika). V primeru izjemnih raziskovalcev, ki presegajo nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjujejo enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet le predlaga izvolitev, za samo izvolitev pa mora pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost - ARRS (13/IV člen Pravilnika). Tako ne drži, da bi imela toženka diskrecijo, da izvoli kandidate, kljub temu, da ne izpolnjujejo vseh pogojev, če presodi, da so izjemni raziskovalci. Toženka lahko po Pravilniku samo predlaga izvolitev v zaprosilu Znanstvenemu svetu ARRS, kar dejansko pomeni, da v teh primerih o izvolitvi v naziv odloči ARRS. Praksa toženke v tem delu odstopa od Pravilnika, vendar ne zaradi uporabe diskrecijske pravice, pač pa zaradi njene samovolje. Toženka samostojno samovoljno in arbitrarno v nazive izvoli določene raziskovalce, ne da bi terjala izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev, kot jih določa Pravilnik, določenih (kot je tožnica) pa ne.

27. Pri tem tožnica izpostavlja, da sama bistveno presega nekatere pogoje za izvolitev. Tožnica je od potrebnih 15 vodilnih avtorstev pri delih, objavljenih v mednarodni znanstveni periodiki v relevantnem obdobju dosegla 31 vodilnih avtorstev. Od zahtevanih vsaj 5-ih znanstvenih objavah v reviji s faktorjem vpliva nad 4, je tožnica v relevantnem obdobju izkazovala 11 takšnih objav. Hirschev indeks, ki mora biti najmanj 12, je bil pri tožnici 18. Namesto najmanj dveh vodenj mladih raziskovalcev z uspešno opravljenim zagovorom doktorata, je tožnica v relevantnem obdobju do zagovora doktorata vodila 4 mlade raziskovalce. Tako je tožnica bistveno presegala nekatere pogoje, pa iz odločitve toženke ni mogoče ugotoviti, zakaj ta ni postopala po Pravilniku in tožnica ni bila prepoznana kot izjemna - glede na primerljive primere raziskovalcev, ki so bili izvoljeni v naziv pa iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, da bi v raziskovalni izjemnosti dosegali ali celo prekašali tožnico.

28. Tožena stranka se najverjetneje zaveda, da so določila Pravilnika za raziskovalce glede dela na ustreznih tujih raziskovalnih institucijah prezahtevna, vendar jih ne spremeni, saj ji formalno vztrajanje pri zahtevnih pogojih dokumentiranega raziskovalnega dela v tujini v trajanju najmanj 12 mesecev, pri čemer se v to obdobje štejejo zgolj dela, ki so trajala nepretrgoma najmanj 6 mesecev (22. člen), omogoča samovoljne spreglede izpolnjevanja tega pogoja pri izbranih raziskovalcih in njihovo izvolitev v nazive. Hkrati ji prav tako omogoča samovoljne zavrnitve izvolitve v naziv pri raziskovalcih, ki niso izbrani - kot je očitno tožnica.

29. Tožnica navaja, da v Pravilniku ni niti nakazanih kriterijev o tem, kdaj se raziskovalec šteje za ’’izjemnega”. Tako tožnica iz obrazložitve ne more ugotoviti, kdaj bi sama štela za ’’izjemno”, katere raziskave bi toženka štele za ’’prebojne”, zakaj njene niso takšne in so (samo) inkrementalnega značaja. Toženka tudi ni dala nobenega primera ’’prebojne” raziskave ali kandidata, pri katerem je bil zaradi ’’prebojne” raziskave spregledan sicer obvezni pogoj za izvolitev iz Pravilnika. V Pravilniku tudi ni merila ’'povprečnih faktorjev vpliva” znanstvenih revij.

30. Toženka poleg odsotnosti ’'prebojnih” raziskav, ki naj bi jih kandidat za izvolitev v naziv znanstvenega svetnika imel ’’vsaj nekaj” (zadnja tretjina petega odstavka na strani 5 izpodbijanega sklepa) tožnici očita tudi nizek faktor vpliva revij, v katerih so objavljeni njeni članki. Pri tem naj bi bil povprečen faktor vpliva revij, v katerih objavlja tožnica 2,77, povprečen faktor vpliva revij, v katerih objavljajo zaposleni pri toženi stranki, pa kar 5,28. Ob prebiranju zgolj obrazložitve se na prvi pogled res zdi, da je toženka tožnici iz tega razloga upravičeno zavrnila izvolitev v naziv. Na drugi strani pa vpogled v Program dela Kemijskega inštituta 2019-2023 iz novembra 2018 (v nadaljevanju: Program) priča o zavedanju toženke, da določena raziskovalna področja lažje dosegajo visoke faktorje vpliva kot druga.5 Tožnica po klasifikaciji ARRS dela na področju analizne kemije (šifra 1.04.05), na podpodročju separacijskih znanosti kromatografije, kar je natančno tisto področje raziskovanja, za katero sama toženka ve, da težje dosega visoke faktorje vpliva in to taista toženka prepoznava kot slabost pri ocenjevanju s točkovanjem. Zagotavljanje enake obravnave tožnice v primerjavi z drugimi raziskovalci pri toženki, predvsem tistimi, ki delujejo na raziskovalnem področju bioznanosti in raziskave materialov, na katerih je po oceni toženke še posebej lahko dosegati visoke faktorje vpliva, bi terjalo upoštevanje toženki znanih okoliščin v tožničino korist. Nasprotno pa je toženka ob vedenju, da je tožnica v neenakem položaju glede možnosti doseganja visokega faktorja vpliva pri objavah, to dejstvo izkoristila v tožničino škodo. Posledično je prišlo do očitne neenake obravnave tožnice, v primerjavi z raziskovalci pri toženki, ki delajo na drugih raziskovalnih področjih, ta pa je bila glede na vsebino Programa, s strani toženke brez vsakega dvoma povsem namerna. Tožnica težko oceni, katera osebna okoliščina na njeni strani je toženko vodila k sprejemu diskriminatorne odločitve. Brez dvoma pa je diskrecijska pravica toženki dana z namenom poštene strokovne presoje, odločitve, ki bo najbolj ustrezna glede na vse okoliščine konkretnega primera, hkrati pa enaka kot v drugih primerljivih primerih.

31. Tožnica navaja primera B. B. tudi raziskovalca s področja analizne kemije, bolj natančno s podpodročja separacijskih znanosti (kromatografije), ki je tudi strokovno področje tožnice in C. C., raziskovalca s področja analizne kemije, vendar pod-področja elektrokemije, na katerem znanstvene revije dosegajo že bistveno višje faktorje vpliva kot na podpodročju separacijskih znanosti (kromatografije). Iz predloženih dokazil je razvidno, da noben od njiju, kljub dejstvu, da sta bila izvoljena v zaprošeni naziv, ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev, hkrati ni mogoče ugotoviti, v čem je bila prepoznana njuna izjemnost, ki je očitno zadoščala za kompenzacijo neizpolnjevanja nujnih pogojev iz Pravilnika. Iz tožnici dostopnih podatkov namreč ni mogoče ugotoviti, katerega od postavljenih kazalcev sta bistveno presegla.

32. Tožnica izpostavlja, da je bilo napačno in izrazito v škodo tožnice interpretirano tudi mnenje Mednarodnega raziskovalnega odbora o delu Odseka, ki ga vodi tožnica, četudi za to v samem mnenju ni bilo nobene osnove, kot se je pokazalo po tem, ko je tožnica mnenje pridobila. Mnenje se je nanašalo na delo vseh oddelkov toženke, prav članica tega istega Mednarodnega raziskovalnega odbora, ki je pripravil mnenje, prof. Dr. T. T., pa je tožnici osebno čestitala za izjemne dosežke njenega Odseka. Tožnica meni, da je več kot očitno, da toženka tožnice ni želela izvoliti v zaprošeni naziv znanstvene svetnice. V postopku je tako iskala razloge za zavrnitev, ki pa so vsi po svoji naravi arbitrarni.

33. V prvem sklepu se je oprla na odsotnost ’’pomembnega preboja”, ki je praviloma eden od osnovnih vsebinskih kriterijev pri izvolitvi v naziv, pri čemer iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, ne kaj je ’’pomemben preboj”, ne zakaj tožničin primer ne sodi v izjeme od pravila po njegovi zahtevi. Prav tako je na prvi pogled abritraren razlog za zavrnitev izvolitve tožnice v zaprošeni naziv, po katerem bi ravno z izvolitvijo tožnice, ob hkratni obravnavi petih vlog za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, toženka presegla priporočeni odstotek znanstvenih svetnikov. Zakaj naj bi bila ’’presežna” prav tožnica, iz sklepa ni mogoče ugotoviti.

34. Po ugovoru je toženka sicer poskušala resneje pristopiti k vodenju postopka. Tako je po tem, ko je iz ugovora sprevidela arbitrarnost prvotnih razlogov za zavrnitev, v sklepu o ugovoru povsem opustila sklicevanje na priporočeni odstotek znanstvenih svetnikov v raziskovalni organizaciji in tudi povsem opustila sklicevanje na domnevno povprečno delo tožnice, ki naj bi izhajalo iz Mnenja Mednarodnega raziskovalnega odbora, pri čemer je ta dokument, ki je osnova za velike organizacijske spremembe v raziskovalnem sektorju Kemijskega inštituta, brez podatkov o pripravljavcu in datumu priprave in je na ta način vprašljiva njegova verodostojnost. Na novo je našla tudi pogoj raziskovalnega dela na tujih institucijah - 22. člen Pravilnika, ki ga tožnica v tako strogi zahtevnosti res ne izpolnjuje. Ker tega pogoja ne izpolnjujejo mnogi pri toženki, ki pa so bili kljub temu izvoljeni v želeni naziv, je toženka svojo samovoljo poskušala na vsak način utemeljiti s prikazovanjem nizkega faktorja vpliva pri tožničinih objavah in odsotnostjo ’’prebojnih raziskav”. Pri tem je sama toženka kot slabost pri svojem delu javno označila prav težavnost doseganja visokih faktorjev na raziskovalnem področju, na katerem deluje tožnica in na drugi strani tudi kot slabost označila lakotnost doseganja visokih faktorjev vpliva na določenih drugih raziskovalnih področjih. To svoje vedenje je v primeru tožnice zlorabila na način izračunavanja povprečnega faktorja vpliva objav pri toženki v primerjavi s povprečnim faktorjem vpliva med raziskovalci na Kemijskem inštitutu, čeprav je vedela, da ta primerjava temelji na neenakosti med raziskovalci. Glede ’’pomembnega preboja” toženka v dokončni odločitvi več ne dodaja, da gre za ’’pomembne preboje”, ki so praviloma eden od osnovnih vsebinskih kriterijev pri izvolitvi v znanstveni naziv. V dokončni odločitvi je ’’pomemben preboj” postavljen kot absolutni pogoj. Ni mogoče ugotoviti, kaj se je v tem pogledu spremenilo v času med prvim in drugim sklepom in zakaj izjeme pri ’’pomembnih prebojih” niso več dopustne. Prav tako ne iz Pravilnika ne iz prakse toženke ni mogoče ugotoviti, za kakšne raziskave, rezultate ipd naj bi šlo pri ’’pomembnih prebojih”. Upoštevati je namreč treba, kot ugotavlja sama toženka v Programu, da so raziskovalna področja različna, tako tudi odmevnost raziskav, kar pa še ne pomeni, da rezultati raziskave niso strokovno pomembni (četudi v javnosti niso odmevni). Sicer pa tožnica na tem mestu le ugiba, kaj je imela toženka v mislih pri ’’pomembnih prebojih”.

35. Tožnica navaja, da je toženka namesto, da bi svojo diskrecijsko pravico uporabila v skladu z namenom, uporabila s ciljem diskriminacije tožnice. Skozi celotno obrazložitev dokončnega akta je razviden trud prikrajanja argumentov v smeri zavrnitve izvolitve v naziv. Takšna uporaba diskrecijske pravice nima temelja v Pravilniku, pri ’’prebojnih raziskavah” je uporabljen splošen izraz, ki ga toženka ni napolnila do mere, ki bi omogočala razumevanje v konkretnem primeru, pri faktorju vpliva objav pa je očitna namerna in zavestna neenaka obravnava tožnice.

36. Iz dokumentacije, ki jo tožnica prilaga za B. B. in C. C. po oceni tožnice nedvomno izhaja, da sta bila v naziv imenovana ob neizpolnjevanju nujnih pogojev po Pravilniku, hkrati pa ni mogoče ugotoviti, v čem je bila prepoznana njuna izjemnost. Še posebej ob primerjavi na osnovi bibliografskih kazalcev med javno dostopnimi podatki v bazi SICRIS za tožnico in njiju, ni mogoče ugotoviti, zakaj tožnica po objavah ni izjemna, njena kolega pa sta. Javno dostopni podatki kažejo, da ju iz točk po objavah prekaša. Njena ocena iz objav v bazi SICRIS je 6.05, ocena C. C., ki je bil kljub neizpolnjevanju nujnih pogojev izvoljen v naziv znanstvenega svetnika, pa 6.07. Očitno med njima glede objav pravzaprav ni razlike, zato se ravnanje toženke kaže kot očitno arbitrarno. Na drugi strani ima B. B. oceno iz objav le 1.71, pa je bil prepoznan za ’’izjemnega”. Še bolj natančna primerjava podatkov iz objav po javno dostopnih podatkih baze SICRIS, ki pri obeh upošteva za izvolitev relevantno obdobje pa pokaže, da tožnica po vseh kriterijih pri objavah prekaša C. C. Tako se presoja toženke v tožničinem primeru po mnenju tožnice ponovno objektivno pokaže kot povsem samovoljna in arbitrarna.

37. O morebitni ’’prebojnosti” raziskav C. C. in B. B. ni podatkov. Ni jih bilo niti med dokumentacijo, ki je bila o izpolnjevanju pogojev v izvolitev v naziv s strani tožničinega pooblaščenca pridobljena po določbah ZDIJZ.

38. Toženka pa je po mnenju tožnice napačno ugotovila tudi dejansko stanje in zato je odločitev napačna. V skladu z ugotovitvijo same toženke v Programu, je doseganje visokega faktorja vpliva pri objavah na področju analizne kemije (področju, na katerem deluje tožnica) težko. Posledično to evidentno ne pomeni, da je zaradi doseženega nižjega faktorja vpliva pri objavah raziskovalno delo tožnice na nižjem nivoju in tožnica iz tega razloga ni primerna za izvolitev v zaprošeni naziv. Ocena pomena in vrednosti raziskovalnega dela tožnice, ki jo toženka opira na faktor vpliva objav, je očitno napačna. Posledično pa je napačna odločitev, ki sloni na takšni oceni. Ker toženka ve, da faktor vpliva objav na področju analizne kemije ni enakovreden faktorju vpliva objav na področjih, na primer bioznanosti in raziskave materialov, naj raziskovalno delo tožnice vrednoti ob upoštevanju tega dejstva. Toženka (vsi njeni uveljavljeni raziskovalci) pozna tudi mnenja založnikov mednarodnih znanstvenih revij in glavnih in odgovornih urednikov teh revij, da se uspešnosti raziskovalcev ne bi smelo ocenjevati glede na faktorje vpliva znanstvenih revij, v katerih objavljajo svoje znanstvene članke. O tem so objavljeni tudi članki v uglednih znanstvenih revijah, na nekaterih mednarodnih znanstvenih simpozijih pa o tem raziskovalce poučujejo tudi ugledni svetovno znani uredniki znanstvenih revij. V delu, v katerem se toženka sklicuje na neidentifikacijo ’"prebojnih raziskav” ob dejstvu, da pojem ni vsebinsko napolnjen, se po mnenju tožnice ne more govoriti o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju.

39. Tožnica še navaja, da je drugostopenjski sklep sicer obsežen, vendar je obrazložitev izrazito nepregledna, poleg tega v izreku potrjuje ’’prvostopenjski sklep z dne 19. 11. 2018“, kar onemogoča preiskus odločitve in ustvarja bistveno kršitev pravil postopka. Prvi (in ne prvostopenjski) sklep, ki je bil namreč vročen tožnici, nosi datum 11. 12. 2018 in ne 19. 11. 2018. Sklep v obliki, kot je bil predložena tožnici, torej ni z dne 19. 11. 2018. Napaka je v samem izreku, kar po prepričanju tožnice onemogoča preizkus odločbe.

40. Tožnica v tožbi še navaja, da razlog za zavrnitev izvolitve v naziv ni pregledno argumentiran in posledično ne omogoča preizkusa akta. Na strani 5 drugostopenjskega sklepa je razvidno, da je toženka zavrnila izvolitev v naziv, ker tožnica nima vsaj nekaj prebojnih raziskav in ker je faktor vpliva revij, v katerih je objavljala, nizek, posledično pa s tem ni kompenziran manjko pogoja iz 22. člena Pravilnika. Na zadnji, 10. strani istega sklepa, pa je kot razlog za zavrnitev navedeno samo neizpolnjevanje pogoja iz 22. člena Pravilnika, kar da je bilo pri ’’prvostopenjskem” odločanju spregledano in je toženko na to opozorila tričlanska komisija. Navedeno ustvarja zmedo in dopušča dvom v razlog za zavrnitev izvolitve v naziv s tem pa onemogoča preiskus odločitve.

41. Tožnica še navaja, da je bilo v postopku zagrešenih še več napak v smislu odstopanja od določil Pravilnika.

42. Kadrovska služba toženke tožnice ni pravočasno, torej 7 mesecev pred potekom dobe za izvolitev v skladu z 11. členom Pravilnika, ampak je to storila šele po urgiranju tožnice. V personalni mapi tožnice ni vloge, ki jo je ta s priporočeno pošto oddala dne 21. 6. 2017. V skladu z 9. členom Pravilnika je lahko prvi referent le raziskovalec, ki je redno zaposlen na inštitutu (lahko tudi v dopolnilnem delovnem razmerju) in ena od recenzij bi morala biti v slovenščini, ki je uradni jezik v Sloveniji. Takšna je tudi praksa pri toženki, vendar v konkretnem primeru ni bila spoštovana. Tako tožnica ne ve, ali so bili referenti imenovani v skladu z zahtevami Pravilnika in tega ne more preveriti. Kršen je bil tudi 12. člen Pravilnika, saj iz pridobljenih zapisnikov sej Znanstvenega sveta toženke ni razvidno, da bi prvi referent iz 9. člena Pravilnika poročal o delu tožnice na seji ZS. Prav tako je bil kršen tudi 14. člen Pravilnika, po katerem se morajo člani Znanstvenega sveta, ki nimajo enakega ali višjega raziskovalnega naziva, kot je naziv, ki se dodeljuje kandidatu, v postopku obravnave izločiti in se za ta postopek imenuje nadomestne člane. Iz zapisnikov je razvidno, da nadomestni člani niso bili imenovani, kar bi lahko vplivalo na končno odločitev.

43. V nadaljevanju je tožnica v večih pripravljalnih vlogah, ponovila in dodatno utemeljila tožbene navedbe. Povzeto v bistvenem vztraja, da toženka odločilnih razlogov za zavrnitev njene izvolitve ni obrazložila in da odločbe zato ni mogoče preizkusiti. Vztraja, da toženka ni obrazložila kriterijev, ki jih je pri tem upoštevala in ni navedla njihove pravne podlage. V svoji prvi pripravljalni vlogi opozarja, da je toženka šele v odgovoru na tožbo poskušala vsebinsko napolniti pavšalne pojme „izjemni dosežki“ in „prebojne raziskave“ in ob tem dodala še dve popolnoma novi merili za izvolitev, to sta „citiranje del“ in „opus raznolikosti“. Pri tem poudarja, da toženka z naknadno obrazložitvijo v sodnem postopku in ustvarjanjem vedno novih meril, ne more kompenzirati pavšalnosti svoje odločitve za nazaj. Vztraja, da je bila odločitev toženke arbitrarna in da je bila v primerjavi z C. C. neenako obravnavana, pri čemer je pri ugoditvi njegovi vlogi botrovalo osebno poznanstvo. Z namenom dokazovanja neenake obravnave, je naredila primerjavo njune znanstvene uspešnosti na podlagi različnih kriterijev in pojasnila, da v marsičem prekaša C. C.6. _Povzetek navedb odgovora na tožbo_

44. Toženka vztraja, da sta sklepa zakonita, zato predlaga zavrnitev tožbe ter postavlja stroškovni zahtevek.

45. Toženka navaja, da so standardi strokovne usposobljenosti ter merila za izbiro, na katere se sklicuje tožnica, določeni vnaprej. Pravilnik toženke povzema standarde strokovne usposobljenosti ter merila za izbiro po Pravilniku o raziskovalnih nazivih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju - Pravilnik ARRS). Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne pogoje in merila, določene s Pravilnikom ARRS, lahko pa v svojem splošnem pravnem aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev v zaprošeni naziv oziroma s tem pravilnikom določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.

46. Iz 13. člena Pravilnika izrecno izhaja, da so vsa mnenja, ki jih ZS KI pridobi v okviru postopka (tj. referentska mnenja, mnenje direktorja in morebitnih drugih oseb), le pomoč pri izbiri najbolj strokovno usposobljenega oziroma najbolj primernega kandidata. Dejstvo, da kandidat ni spoznan za najprimernejšega za izvolitev v najvišji naziv, še ne pomeni, da je odločitev ZS KI nerazumna.

47. Toženka v zvezi s primerjavo tožnice z izvolitvijo B. B. v naziv višji znanstveni sodelavec in C. C. v naziv znanstveni svetnik, poudarja, da četrti odstavek 22. člena Pravilnika zahteva izpolnjevanje omenjenega pogoja le za kandidate, ki kandidirajo v naziv znanstveni svetnik, ne pa tudi za kandidate, ki kandidirajo v naziv višji znanstveni sodelavec (tretji odstavek 22. člena Pravilnika). Glede na navedeno je primerjava tožnice z B. B. neustrezna, saj le-ta sploh še ni vložil vloge za izvolitev v naziv znanstveni svetnik.

48. Pri kandidatu C. C., ki pa je bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik leta 2016, je ZS KI v takratni sestavi ocenil, da je C. C. pogoj 12 mesečnega dokumentiranega dela v tujini izpolnjeval. Samovolja in arbitrarnost pri izvolitvah v nazive tako ni izkazana niti pri (ne)izpolnjevanju pogoja na prikazanem primeru C. C., zato navedba tožnice v tem delu ne zdrži resne pravne presoje in ni utemeljena.

49. Toženka izpostavlja, da zagotovo ni sporno, da ZS KI ob ugotovitvi izjemnih dosežkov kandidata ob manjku katerega od pogojev le predlaga izvolitev, pri čemer je izvolitev v zaprošen naziv pogojena s pozitivnim mnenjem ARRS. Tožnica v tožbi navaja, da praksa toženke odstopa od navedene določbe Pravilnika ARSS. Tudi v tem delu je navedba tožnice po mnenju toženke neutemeljena, saj ZS KI ob ugotovitvi manjka katerega od pogojev za izvolitev na Znanstveni svet ARRS naslovi prošnjo po odobritvi izvolitve v zaprošeni naziv.

50. Diskrecija ZS KI je v tem, da ZS KI sam odloči, ali so dosežki res takšni, da kompenzirajo manjko katerega koli pogoja in šele če oceni, da je kandidat odličen raziskovalec, zaprosi Znanstveni svet ARRS za soglasje k izvolitvi, kar pa nikakor ni arbitrarno ali samovoljno, saj je odločitev vsakokrat pretehtana in utemeljena.

51. Toženka zavrača očitek, da je bila prejeta dokumentacija po ZIDJZ nepopolna. Po ZDIJZ je tožena stranka zavezana k podaji informacij, s katerimi razpolaga, pri čemer pa izpostavlja, da je pomemben vidik pojasnjevanja izpolnjevanja pogoja 12 mesečnega izpopolnjevanja v tujini, saj pristojne službe KI tega podatka za tožnico nimajo, medtem ko se za C. C. ti podatki nahajajo v njegovi personalni mapi, kar je ZS KI leta 2016 preveril in ga izvolil v zaprošeni naziv. Toženka pojasnjuje, da neizpolnjevanje pogoja 12 mesečnega izpopolnjevanja v tujini ni bilo ugotovljeno »na novo«, kakor to navede tožnica, pač pa je bilo ugotovljeno v postopku obravnave ugovora tožnice, v okviru katerega je bila le-ta pozvana k dopolnitvi vloge v smislu izkaza, da ta pogoj izpolnjuje.

52. Toženka pojasnjuje, da v Pravilniku niso določeni kriteriji, na podlagi katerih se raziskovalec šteje za »izjemnega«, katere raziskave šteje za »prebojne« in kaj tožnico razlikuje od C. C. - o tem presoja ZS KI na podlagi lastnega poznavanja dela kandidata in podatkov, ki jih lahko pridobi bodisi od tožnice bodisi samostojno iz javno dostopnih virov. V konkretnem primeru je ZS KI na podlagi vseh pridobljenih podatkov tako ocenil, da tožnica pogojev ne izpolnjuje, kar je ustrezno obrazložil, kar jasno izhaja iz samih izpodbijanih sklepov in tudi obrazložitve iz prve točke te vloge, pri tem pa nikakor ni kršil pravice tožnice do enake obravnave, saj na enak način odloča o vseh imenovanjih. Prav tako ne obstaja splošna definicija, ki bi opredeljevala pojma kot sta »izjemen dosežek« ali »znanstveni preboj«. Obstaja pa splošen konsenz v mednarodnem znanstvenem prostoru, da definicija med drugim zajema objave v najprestižnejših revijah. Slednje so običajno revije z najvišjimi faktorji vpliva (družina Nature, Science ipd.). ZS KI sledi mednarodnim smernicam in pod pojmoma »izjemen«, »prebojen« prav tako razume objave v najprestižnejših revijah. Konkretno v zadnjih nekaj letih pod prestižne revije šteje revije s faktorjem vpliva nad 9 (to je bila praksa v letih med 2015 in 2018), trenutno pa je prag postavljen na 10. V skladu s to interpretacijo je tudi politika objav izjemnih dosežkov na spletu (www.ki.si). Izjemoma lahko kot preboj prepozna tudi kakšen dosežek, ki je objavljen v reviji s faktorjem vpliva pod 10, v kolikor oceni, da je članek s kakšnega drugega aspekta izjemnega pomena. V kategorijo izjemni dosežek pa sodijo tudi drugi dosežki raziskovalcev, na primer prejem prestižnih nacionalnih nagrad (Zoisova, Preglova) ali pa odobritev prestižnih EU projektov (predvsem projekt ERC). Nadalje je lahko izjemen dosežek tudi zelo visoka citiranost določenega članka (ne glede na to, v kateri reviji je bil objavljen). Glede na neobstoj splošne definicije pojmov »izjemen dosežek«, »znanstveni preboj« ipd., ZS KI o vsakem potencialnem tovrstnem dosežku, ki ne sodi med ustaljene, zgoraj navedene primere, odloča posebej in ga kot takega prepozna oziroma ne prepozna skladno z navedenimi merili.

53. V zvezi s strani tožnice izpostavljenim Programom dela Kemijskega inštituta 2019-2023 (v nadaljevanju - Program dela), se v toženka zaveda, da trenutni sistem ocenjevanja, ki sledi zgolj točkovanju, ne zajema celostnega pregleda dela in ne omogoča celovitega pregleda posameznega odseka. Vendar pa za konkretni primer to ni relevantno, saj celovit pregled dela tožnice tudi brez upoštevanja sistema točkovanja ne privede do spoznanja/ugotovitve o obstoju izjemnih dosežkov tožnice. Toženka si nedvomno prizadeva uresničiti zapisana vodila, vendar opozarja, da je tu še vedno vezana na Pravilnik ARRS, katerega glavni kriterij je točkovanje. Pogoji, ki so določeni v Pravilniku za izvolitev v naziv »znanstveni svetnik«, so enaki za vse raziskovalce pri toženki, ne glede na to, na katerem področju delajo, kar pa tožnice ne postavlja v slabši položaj.

54. Toženka ugovarja tožničini navedbi, da javno dostopni podatki kažejo, da prekaša C. C. ter da je ZS KI napačno ugotovil dejansko stanje, površno prebral njeno vlogo ter da je tožnico obravnaval pristransko glede na dosežke C. C. Navaja, da ima tožnica objavljen le en članek v reviji širšega pomena (Nucleic aids-research), kar po mnenju ZS KI ne zadošča za sklepanje na obstoj znanstvene odličnosti, ki se od kandidata za naziv znanstveni svetnik na KI, pričakuje. Nadalje je ZS KI pojasnil, da so bila vsa tri recenzentska mnenja pri C. C. pozitivna in so podpirala njegovo izvolitev v naziv znanstveni svetnik ter da je C. C. opravljal usposabljanja in izobraževanja na uglednih univerzah (npr. New Mexico State University, Las Cruces, ZDA). Nesporno je navedeno dejstvo, da se je tudi tožnica udeleževala seminarjev in konferenc na prestižnih univerzah, vendar ne v okviru pogoja izpolnjevanja 12 mesečnega dokumentiranega raziskovalnega dela na tujih univerzah oz. znanstvenih inštitucijah.

55. Tožnica primerja svoje dosežke z dosežki C. C. in B. B. (ki je iz zgoraj navedenega razloga sploh irelevantno) na osnovi kriterijev, ki jih je postavila ARRS in ne toženka. ZS KI sicer upošteva kriterije ARRS (ker je to dolžan skladno s pravilnikom), vendar izpolnjevanje teh kriterijev ne zadošča za izvolitev v katerikoli naziv pri toženki. ZS KI je namreč v preteklosti že večkrat poudaril, da so kriteriji ARRS minimum in jih lahko vsaka inštitucija zaostri. Toženka teži k znanstveni odličnosti, zato so kriteriji v Pravilniku strožji v primerjavi s Pravilnikom ARRS, predvsem za najvišji znanstveni naziv. Prav zato je ZS KI že v prejšnjih pravilnikih oblikoval svoje kriterije za oceno in primerjavo kvalitete raziskav (dodatne kriterije je toženka uveljavila že v tovrstnem pravilniku iz leta 2000). Primerjava, ki jo podaja tožnica, je zato s stališča ZS KI brezpredmetna, saj ne vsebuje meril, ki so ključnega pomena - torej dodatnih meril, kot so navedena v pravilniku oziroma meril, ki jih ZS KI uporablja pri tehtanju kvalitete vsakega raziskovalca.

56. Toženka zato navaja tri parametre, ki so pomembni za presojo po merilih ZS KI in po katerih C. C. znatno presega tožnico: a) povprečni faktor vpliva revij, v katerih je C. C. objavljal v zadnjih petih letih pred oddajo vloge znaša 4,79, kar je skoraj dvakrat več kot v primeru tožnice (2,45); b) dela C. C. so bila do leta 2016 citirana okoli 3800-krat, tožničina pa do leta 2017 okoli 1200 krat (vir: SCOPUS), kar pomeni, da je imela tožnica več kot trikrat manj citatov v primerljivem obdobju; c) v kvalitativnem smislu pa je razlika med C. C. in tožnico med drugim v tem, da je opus prvega neprimerno bolj raznolik (torej ni osredotočen na pretežno eno metodo, kot v primeru tožnice), pri čemer tožena stranka pojasnjuje, da je širina raziskav in odpiranje usmeritev splošnega pomena eden izmed pomembnih kriterijev pri izvolitvah v najvišji naziv.

57. Toženka še navaja, da se pri odločanju o izvolitvi v naziv ZS KI samostojno odloči o upravičenosti predložene izvolitve (13. člen Pravilnika), pri čemer se ZS KI lahko opre tudi na mnenje referentov, kar je ZS KI tudi storil, na njihovo mnenje pa ni vezan (drugi odstavek 13. člena Pravilnika). Dva referenta sta izvolitev tožeče stranke podpirala, tretji pa je izrazil zadržek ob njeni izvolitvi v naziv znanstvena svetnica s sklicevanjem na mnenje Mednarodnega znanstvenega svetovalnega odbora (MZSO). ZS KI je že ob prvotni preučitvi vloge ob upoštevanju referentskega mnenja s pridržkom in mnenjem MZSO zavrnil kandidatkino izvolitev v naziv znanstvena svetnica, in to zaradi pomanjkanja strokovnosti.

58. Ne držijo trditev tožnice, da je ZS KI napačno ugotovil, da tožničini dosežki niso izjemni. Poudarja, da so do spoznanja, da tožnica ne dosega znanstvene odličnosti in izjemnih dosežkov, neodvisno prišli tudi člani MZSO leta 2016, tretji referent v svojem neodvisnem referentskem mnenju ter tričlanska komisija, ki je svoje mnenje podala 1. 3. 2019. Toženka še navaja, da osebno izražene pohvale tožnici s strani ene od članic MZSO, prof. dr. D. D., o tožničinem delu, niso nikjer dokumentirane in zato tudi nepreverljive, je pa po drugi strani evidentno, da je MZSO delo v odseku, ki ga samostojno vodi tožnica, v svojem poročilu označil kot povprečno.

59. Toženka nasprotuje tudi očitku, da je obrazložitev sklepa z dne 9. 7. 2019 nepregledna in da je izrek v nasprotju s pravili postopka: izrek je popolnoma pravilen, obrazložitev pa jasna in sledi toku dogodkov glede na seje ZS KI, na katerih je bil sprejet. Prav tako je neutemeljen tožničin ugovor v zvezi z datumom prvega sklepa: le-ta pravilno nosi datum 11. 12. 2018, ker je bil tega dne pisno izdan, medtem ko je ZS KI dne 19. 11. 2018 ta sklep sprejel na svoji 8. redni seji. Ne gre torej za napako, posledično tudi ne kršitev tožničinih pravic.

60. Irelevanten je po mnenju toženke očitek tožnice, da kadrovska služba tožnice ni pravočasno obvestila o poteku dobe za izvolitev, saj je le-ta vlogo kljub temu pravočasno oddala in je bila njena vloga tudi ustrezno obravnavana, tako da ta okoliščina na odločitev ZS KI ni imela nikakršnega vpliva, prav tako ne na sam potek postopka. Da v personalni mapi ni njene vloge - poslana je bila elektronsko in se z ustaljeno prakso pri toženki ne natisne, je pa zaposlenemu dostopna, tako kot je dostopna dokumentacija v fizični obliki personalne mape. Vloge kandidatov za izvolitve v naziv se pri toženki hranijo ločeno od personalnih map. Pri toženki ni običajno, da se vloge za izvolitev v naziv poleg elektronske oddaje. oddajo tudi priporočeno v natisnjeni verziji, razen tam, kjer npr. razpis to izrecno zahteva. Da je oddala priporočeno, ni izkazala s priloženim potrdilom o oddaji pošiljke, kljub temu pa toženka z vlogo razpolaga in jo je obravnavala, kar je ključnega pomena.

61. Toženka pritrjuje, da je prvi referent lahko le raziskovalec, ki je redno zaposlen na inštitutu in tudi v konkretnem primeru je bilo to določilo spoštovano, pri čemer pa se toženka ne strinja glede navedbe tožnice o jeziku recenzije, saj so v rednem delovnem razmerju pri toženki tudi tujci, ki recenzije lahko oddajo v angleškem jeziku. Bistveno je, da je postopek potekal v slovenskem jeziku - torej vsi izdani akti, vključno s pozivi po dopolnitvi, sklepi in njihovo obrazložitvijo. Ni se mogoče strinjati s tožnico, da je praksa pri toženki taka, da so vse recenzije v slovenskem jeziku. Iz obrazca 2, ki ga je tožnica prejela v okviru urgence, tudi jasno izhaja, kdo je prvi referent. 62. Po mnenju toženke ne drži očitek kršitve 12. člena Pravilnika, ker naj iz pridobljenih zapisnikov sej ZS KI ne bi bilo razvidno, da bi prvi referent iz 9. člena Pravilnika poročal o delu tožnice na seji ZS: poročanje namreč sploh ni nujno, je pa v konkretnem primeru prvi referent dejansko poročal (zaradi anonimizacije pa ime ni razvidno).

63. Glede očitka kršitve 14. člena Pravilnika toženka pojasnjuje, da so bili člani ZS KI, ki nimajo naziva Znanstveni svetnik, ob obravnavi vloge tožnice izločeni iz seje, imena so anonimizirana. Iz zapisnika 8. redne seje in 15. redne seje izhaja, da so določene osebe zapustile sejo in to so bili prav člani ZS KI, ki nimajo naziva znanstveni svetnik. ZS KI je ob obravnavi vloge in ugovora tožnice imel 8 članov, od tega jih je bilo 5 z nazivom znanstveni svetnik in le 3 z nazivom višji znanstveni sodelavec. Neimenovanje nadomestnih članov ni moglo in ni vplivalo na končno odločitev. Tudi v primeru, če bi bili imenovani nadomestni člani (tj. le trije, ki bi nadomestili člane ZS KI z nazivom višji znanstveni sodelavec) in bi le-ti glasovali drugače kot člani ZS KI z nazivom znanstveni svetnik, izid glasovanja ne bi bil drugačen. Toženka pa v zvezi s tem še dodaja, da imenovanje nadomestnih članov tudi sicer ni praksa ZS KI.

64. Toženka v svojih pripravljalnih vlogah vztraja na stališču, da je iz obrazložitve izpodbijanih odločb jasno razvidno, kaj jo je vodilo pri zavrnitvi tožničine vloge, pri čemer v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2019, pojasnjuje za katere izmed smernic za presojo „znanstvene odličnosti“ iz 13. člena Pravilnika7 gre, ob ugotavljanju zgoraj omenjenih pavšalnih pojmov. Dodatno med drugim pojasnjuje, da ni poskušala pridobiti soglasja ARRS za odobritev preseganja priporočenega deleža, ki izhaja iz tretjega odstavka 21. člena Pravilnika, ker je ocenila, da tožničina raziskovalna dejavnost ni na ravni, ki se od znanstvenika svetnika na KI pričakuje. V vlogah vztraja, da so vsi kandidati obravnavani enako in da očitek o osebnem poznanstvu ni utemeljen, saj je raziskovalno delo dr. C. C. znatno višje od povprečja.

65. Toženka zavrača tožničin očitek, da naj ne bi bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, ki so bile odločilne za odločitev, da se o njih ni mogla izjasniti, zaradi česar naj bi ji bila kršena pravica do izjave in očitek, da si preširoko razlaga svojo diskrecijsko pravico iz 13. člena Pravilnika. Toženka poudarja, da je edini kompetentni znanstveni organ, ki lahko odloča o doseganju „znanstvene odličnosti“ kandidatov na podlagi kriterijev iz omenjenega člena.

_**K I. točki izreka:**_

66. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine, ki so v spisu označene kot priloga od A1 do A22 in od B1 do B8, v soglasju z obema strankama štelo za prebrane vse listine spisa toženke, ki se nanašajo na to upravno zadevo.

67. Sodišče ni zaslišalo s strani toženke predlagane priče prof. D. D., ki je bil predlagan, kot po pozivu sodišča dopolni dokazni predlog toženka, v dokaz: določenosti standardov strokovne usposobljenosti ter meril za izbiro v naziv; v zvezi z določili pravilnika Kemijskega inštituta; v zvezi s pravilnikom ARRS; o poteku odločanja izvolitvi v naziv v konkretnem primeru; čemu služijo mnenja, ki jih znanstveni svet pridobi v postopku imenovanja v naziv; v zvezi s primerjavo tožnice in B. B. ter C. C.; v zvezi z možnostjo predlaganja izvolitve v naziv v primeru neizpolnjevanja oz. manjka katerega od pogojev za izvolitev; o diskreciji pri oceni dosežkov, ki se obravnavajo v postopku; ali je bila dokumentacija popolna ali nepopolna; o tem, katerega pogoja tožnica ni izpolnjevala ter o njenih dosežkih in povezavi le-teh v primerjavi s C. C.; ker je član ZS KI, ki je odločal o imenovanju tožnice v naziv in ker tudi sicer pozna postopke imenovanja v naziv ter tudi delo in dosežke delavcev oz. oseb, s katerimi se tožnica primerja. Priča je predlagana v dokaz dejstev, ki niso sporna ali so nerelevantna, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Tožba je utemeljena.

68. Tožnica izpodbija sklep toženke, da se ne izvoli v naziv znanstvene svetnice, ki ga je toženka sprejela na podlagi 7. in 13. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitve v raziskovalne nazive, ki ga je upravni odbor Kemijskega inštituta sprejel na seji 19. 4. 2013 (v nadaljevanju Pravilnik).

69. S Pravilnikom se opredeljuje pogoje in merila za izvolitev v znanstvene in strokovno-raziskovalne nazive na inštitutu, določa postopek za izvolitev in ureja druga vprašanja, povezana z raziskovalnimi nazivi (1. člen Pravilnika). O izvolitvi v posamezni naziv samostojno odloči Znanstveni svet potem, ko preveri, če raziskovalec izpolnjuje pogoje in merila znanstvene uspešnosti raziskovalca. Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci. Poleg kvalitativnih in kvantitativnih kazalcev se znanstveno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti. Kandidat mora izpolnjevati: (i) osnovne kvalitativne in kvantitativne kazalce in (ii) dodatne kvalitativne in kvantitativne kazalce, če so ti določeni s Pravilnikom (prvi do četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

70. Izvolitev v naziv opravi Znanstveni svet, v kolikor ni s Pravilnikom izrecno določeno drugače (prvi odstavek 7. člena Pravilnika), po postopku, opredeljenem v 11. členu Pravilnika, ki med drugim določa, da mora kandidat vložiti vlogo za izvolitev v ustrezni naziv v kadrovski službi KI pred iztekom volilne dobe. Kandidat je osebno odgovoren za pravočasno vloženo in popolno vlogo, ki mora vsebovati: 1. prošnjo z življenjepisom in navedbo predlaganega naziva naziva za izvolitev, 2. opis znanstvenoraziskovalne dejavnosti po zadnji izvolitvi, z ločeno predstavitvijo petih najpomembnejših znanstvenoraziskovalnih dosežkov in petih najpomembnejših družbenoekonomskih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve, pri čemer mora kandidat opisat svoj prispevek k tem dosežkom, 3. izpis bibliografskih podatkov iz baze COBISS za celotno raziskovalno obdobje, 4. izpis bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti iz sistema SICRIS za celotno raziskovalno obdobje in posebej za obdobje od zadnje izvolitve, 5. izpis citiranosti (vir: SICRIS), 6. seznam znanstvenih člankov skupaj z navedenimi faktorji vpliva, veljavnimi v letu izdaje članka za celotno raziskovalno obdobje; dela v obdobju od zadnje izvolitve in dela, kjer je kandidat vodilni avtor naj bodo posebej označena, 7. kopije desetih najpomembnejših publikacij oz. strokovnih del, objavljenih po zadnji izvolitvi, (če ima kandidat manj kot deset publikacij, vlogi priloži kopijo vseh, vse tretji odstavek 11. člena Pravilnika). Kandidati, ki prosijo za izvolitev v naziv višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik ali strokovno-raziskovalni svetnik, morajo vlogo pripraviti tudi v angleškem jeziku (četrti odstavek 11. člena Pravilnika). ZS KI obravnava le popolne in pravočasne vloge. Šteje se, da je vloga vložena na tisti dan, ko je vložena popolna vloga. Izpolnjevanje pogojev se presoja glede na podatke, navedene v popolni vlogi (sedmi odstavek 11. člena Pravilnika).

71. Znanstveni svet se samostojno odloči o upravičenosti predložene izvolitve. Na podlagi ugotovljenih pogojev in meril lahko kandidata izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog kandidata za izvolitev v predlagani naziv zavrne. Pri odločanju Znanstveni svet upošteva: (i) vlogo kandidata; (ii) celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v bazi COBISS; (iii) pisne predloge referentov; (iv) morebitna ločena pisna mnenja referentov; (v) morebitno pisno mnenje vodje laboratorija; (vi) morebitno pisno mnenje direktorja; (vii) lastne podatke in poznavanje dela raziskovalca; (viii) potrebno kadrovsko strukturo na raziskovalčevem oddelku, v programskih skupinah, v infrastrukturnih skupinah in na inštitutu kot celoti; (ix) dosedanji in prihodnji možen prispevek raziskovalca h kakovosti programov skupin in inštituta (vse prvi odstavek 13. člena Pravilnika). Pri odločanju o upravičenosti predložene izvolitve ZS ni vezan na mnenja, ki jih v okviru postopka podajo referenti, vodja laboratorija, direktor in morebitne druge osebe (drugi odstavek 13. člena Pravilnika). Če se Znanstveni svet na podlagi razpoložljivih podatkov o vlogi ne more odločiti, lahko določi dodatne referente. Znanstveni svet v zapisniku seje posebej obrazloži, če se njegova odločitev razlikuje od predlogov referentov (tretji odstavek 13. člena Pravilnika). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 13. člena Pravilnika).

72. Upoštevajoč povzeto relevantno materialnopravno podlago, je odločala toženka na podlagi 13. členu Pravilnika po prostem preudarku. Odločanje po prostem preudarku pa ni nevezano odločanje, saj mora organ odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Za nepravilno uporabo predpisa ne gre, če je pristojni organ odločil po prostem preudarku na podlagi pooblastila, ki ga je imel po predpisih, v mejah danega pooblastila in v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo pooblastilo dano (drugi odstavek 27. člena ZUS-1). Upravno sodišče je tako v obravnavani zadevi omejeno na preizkus, ali iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je sprejeta odločitev skladna z namenom, zaradi katerega je bilo toženki pooblastilo dano in ali je odločitev sprejeta v mejah danega pooblastila (tretji odstavek 40. člena ZUS-1).

73. Meje prostega preudarka za odločanje določa že nabor dejstev, ki jih mora ZS KI pri odločanju upoštevati, našteta v prvem odstavku 13. člena Pravilnika. Pri odločanju mora torej upoštevati: (i) vlogo kandidata; (ii) celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v bazi COBISS; (iii) pisne predloge referentov; (iv) morebitna ločena pisna mnenja referentov; (v) morebitno pisno mnenje vodje laboratorija; (vi) morebitno pisno mnenje direktorja; (vii) lastne podatke in poznavanje dela raziskovalca; (viii) potrebno kadrovsko strukturo na raziskovalčevem oddelku, v programskih skupinah, v infrastrukturnih skupinah in na inštitutu kot celoti; (ix) dosedanji in prihodnji možen prispevek raziskovalca h kakovosti programov skupin in inštituta (vse prvi odstavek 13. člena Pravilnika). Prav tako je meja prostega preudarka za odločanje toženke določena tudi s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalci, določenimi kot pogoj za imenovanje (drugi odstavek 3. člena Pravilnika in merilom za ocenjevaje kakovosti (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Pravilnik namreč določa, da mora kandidat izpolnjevati: osnovne kvalitativne in kvantitativne kazalce in dodatne kvalitativne in kvantitativne kazalce, če so ti določeni s Pravilnikom (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6.a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 134. člena Pravilnika). Toženka je z določitvijo določnih kriterijev v 3. do 7. členu ter 13. členom Pravilnika zožila manevrski prostor za uporabo prostega preudarka.

74. Utemeljen je po presoji sodišča tožbeni očitek, da iz odločbe niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka v 13. členu Pravilnika določene podatke o delu tožnice upoštevala pri svojem odločanju in jih tudi vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

75. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je toženka v bistvenem svojo odločitev utemeljila s tem: (i) da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje 6. a točke 4. člena in 6.a točke 6. člena Pravilnika; (ii) da sta dva recenzenta v svojem mnenju priporočila izvolitev tožnice v zaprošeni naziv, tretji recenzent pa je izrazil zadržek, ki se je nanašal na kvaliteto tožničinih objav8; (iii) kar je toženka potrdila in ugotovila, da je bila tožnica v omenjenem obdobju v približno tretjini objav bodisi prva bodisi zadnja (vodilna) avtorica objavljenih raziskav, zato je ocenila tožničino raziskovalno delo znotraj povprečja, ki velja za celoten inštitut; (iv) da na podlagi mnenja Mednarodnega raziskovalnega odbora (v nadaljevanju MZSO) znanstvene usmeritve na Odseku niso primerne ter da ni sposoben delovati samostojno; (v) da je na podlagi 8. alineje prvega odstavka 13. člena Pravilnika tudi potrebno kadrovsko strukturo na raziskovalkinem odseku, v programskih skupinah in na inštitutu kot celoti in ugotovila, da so bile na dan sprejema izpodbijanega sklepa v postopku izvolitve še štiri vloge za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, kar bi, ob eventualni izvolitvi vseh kandidatov, pomenilo dvig deleža zaposlenih znanstvenih svetnikov na raven 22,9 odstotkov, kar je višje od priporočenega deleža znanstvenih svetnikov, ki ga določa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije; (vi) da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik.

76. Okoliščine, opredeljene v prvem odstavku 13. člena Pravilnika, ki jih mora upoštevati toženka pri svoji odločitvi, pri sprejemu katere je sicer samostojna, lahko predstavljajo podlago toženki pri odločitvi glede upravičenosti predložene izvolitve. Pri tem je toženki sicer nedvomno priznana samostojnost, da pri odločanju o upravičenosti izvolitve odloči, katere okoliščine iz 13. člena Pravilnika so pomembnejše oziroma imajo večjo težo z vidika zahteve v izvolitev v predlagani naziv. Toženka po izrecni določbi tudi ni vezana na mnenja, ki jih v okviru postopka podajo referenti, vodja laboratorija, direktor in morebitne druge osebe (drugi odstavek 13. člena Pravilnika). Vendar pa morajo biti iz odločbe razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka upoštevala v 13. členu Pravilnika opredeljene okoliščine, jih vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

77. Utemeljeno tožnica opozori, da izpodbijani sklep takega preizkusa ne omogoča. Prepričljiv je tožbeni očitek o neopredeljenosti toženkine ugotovitve, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Sodišče dodaja, da argument izpodbijanega sklepa, da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik, nima podlage v materialnopravni podlagi, na kar pravilno opozori tožnica. Utemeljeno tožnica opozori tudi, da so pojmi „pomembni preboji“ in „nadpovprečna znanstvena odličnosti“, ki jih je toženka uporabila za zavrnitev imenovanja v naziv, abstraktni pojmi, ki brez vsebinske opredelitve in posledične odsotnosti uporabe v tožničinem primeru, ne omogočajo preizkusa zakonitosti odločanja po prostem preudarku. Sodišče ponavlja, da se toženka sicer na podlagi 13. člena Pravilnika samostojno odloči o upravičenosti predlagane izvolitve, kar pa ne pomeni, kot že navedeno, da njegovo odločanje ni nevezano, saj mora odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP).

78. Da so v 13. členu Pravilnika določeni okviri za odločanje po prostem preudarku toženke, izhaja smiselno tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Toženka se namreč opredeli do nekaterih od teh, pri čemer ne pojasni, zakaj se ne opredeli do vseh, ali jih je upoštevala, zakaj ne, če jih ni, zakaj se je opredelila ravno do opredeljenih, zakaj se ne opredeli do tožnici v korist ugotovljenih „kriterijev“. Toženka v drugi alineji prvega odstavka 13. člena Pravilnika opredeljenem „zahtevi“ - bibliografije (COBISS) ugotovi podpovprečnost tožnice na tem področju. Povzame tudi ugotovitev, da sta dva recenzenta v svojem mnenju priporočila izvolitev tožnice v zaprošeni naziv, tretji recenzent pa je izrazil zadržek, ki se je nanašal na kvaliteto tožničinih objav. V zvezi s tem je utemeljen tudi tožbeni očitek neopredelitve toženke do pozitivnih mnenj recenzentov, saj ni jasno, zakaj je upoštevala ravno negativno mnenje, zakaj in v katerem delu ni upoštevala drugih dveh mnenj, ki so tožnici v prid. V zvezi z 8. alinejo prvega odstavka 13. člena Pravilnika (kadrovska struktura na raziskovalkinem odseku, v programskih skupinah in na inštitutu kot celoti) pa je sicer ugotovila, da so bile na dan sprejema izpodbijanega sklepa v postopku izvolitve še štiri vloge za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, kar bi, ob eventualni izvolitvi vseh kandidatov, pomenilo dvig deleža zaposlenih znanstvenih svetnikov na raven 22,9 odstotkov, kar je višje od priporočenega deleža znanstvenih svetnikov, ki ga določa Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Utemeljeno tožnica opozori, da zaradi odsotnosti obrazložitve, da bi ravno z izvolitvijo tožnice (in ne preostalih 4 predlagateljev), ob hkratni obravnavi petih vlog za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, toženka presegla priporočeni odstotek znanstvenih svetnikov, ne zadošča. Utemeljen je tožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, zakaj naj bi bila ’’presežna” prav tožnica.

79. S sklepom 9-7-19, kot je razvidno iz povzetka, je po dopolnitvi postopka, toženka zavrnila Predlog v bistvenem z obrazložitvijo: (i) da tožnica ne izpolnjuje pogoja o 12 mesečnem dokumentiranem raziskovalnem delu na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah (22. člen Pravilnika); (ii) ugotovljeni podpovprečni znanstveni aktivnosti tožnice v primerjavi z izvoljenimi posamezniki v naziv znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu9. Toženka je še pojasnila, da ima kot avtonomni strokovni organ diskrecijsko pravico, da dopušča izjeme pri kandidatih, ki imajo izjemne dosežke in znanstvene objave, s katerimi kompenzirajo manjko izpolnjevanja tega ali kakšnega drugega pogoja ter glede na ugotovljene dosežke kandidata/kandidatke izvoli oziroma ne izvoli v zaprošen naziv, če so le-ti pod povprečjem dosežkov, ki jih dosegajo znanstveni svetniki toženke. Toženka je ugotovila, da tožnica takih izjemnih dosežkov nima in tudi, če bi izpolnjevala zahtevani pogoj, njena raziskovalna dejavnost po oceni toženke ni na ravni, ki se od znanstvenega svetnika pričakuje in tako ne more kompenzirati manjka tega pogoja. Znanstveni svet ima namreč možnost, da v primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, lahko predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 13. člena Pravilnika). Utemeljen je tožbeni očitek, da v Pravilniku ni kriterijev o tem, kdaj se raziskovalec šteje za ’’izjemnega”, da tožnica iz obrazložitve ne more ugotoviti, kdaj bi sama štela za ’’izjemno”, katere raziskave bi toženka štele za ’’prebojne”. Toženka je pojma „izjemen raziskovalec“ in „prebojne raziskave“ navedla med odločilnimi razlogi za zavrnitev tožničine izvolitve v želeni naziv, pri čemer jih ni pojasnila niti do te mere, da bi bilo mogoče sklepati, kdaj dosežejo vsebino izjemnosti oziroma prebojnosti in jih na tej podlagi vsebinsko ni mogoče preizkusiti. Kriterije, ki jih je toženka uporabila, kot povzeto zgoraj, v okviru odločanja po prostem preudarku, in so vsebinsko neopredeljeni, bi morala toženka po presoji sodišča vsebinsko napolniti ter s tem omogočiti tožnici preizkus svoje odločitve.

80. Sodišče na tem mestu dodaja, da pomanjkljivost obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti z navedbami v tem upravnem sporu, na kar utemeljen opozori tožnica. Toženka namreč šele v tem upravnem sporu dopolnjuje, pojasnjuje in opredeljuje pojme in pogoje, katerih neizpolnitev je bil temelj za zavrnitev tožničinega predloga10. Odgovor na tožbo in vloge toženke v tem upravnem sporu so namreč namenjeni izjasniti o tožbenih navedbah, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.11

81. V skladu s povedanim sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba je zato nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V njem bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

82. Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz zgoraj navedenega razloga, zato se sodišče do ostalih navedb strank ni opredeljevalo.

**K II. točki izreka:**

83. Odločitev o stroških postopka je sodišče sprejelo na podlagi 25. člena ZUS-1, ki določa, da se v primeru, če sodišče tožbi ugodi, tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na obravnavi, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) in stroški za dodatno pojasnjevanje za vloge (9 x 38,5 EUR; 4. člen Pravilnika), skupaj z zahtevanim 22 % DDV, v skupnem znesku 892,43 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Referent je izpostavil relativno velik delež objav (tretjina) v revijah z nizkim faktorjem vpliva (okoli 1). 2 »...The concept of the encapsulated functional food products is the future direction, centered on carotenoids, including the production of zeaxanthin. However, the commercial case for this wasn't convincing, and the collaborative studies with the company Emona still need to demonstrate commercial success. While the department has a solid standing in the field of chromatography, the breath of methods and questions studied does not appear sufficient for the department to stand on its own...« 3 Opredeljeni kot: znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec, ki delajo polni delovni čas ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (dopolnilno delo) v tem zavodu z vsaj 80% zaposlitve. 4 Tega je na podlagi 34. člena Statuta Kemijskega inštituta in po obravnavi na Zboru raziskovalcev dne 26.2.2017 ter na Znanstvenem svetu na 11. izredni seji dne 7.9.2017 in na 38. redni seji dne 20.29.2017, ki je k predlogu podal soglasje, sprejel Upravni odbor na seji dne 26.9.2017. 5 V Programu, na strani 14, pod poglavjem 2.5.4 Družbeno okolje ter prednosti in slabosti, ki izhajajo iz okolja, je tožena stranka v opisu ’’slabosti” zapisala: „Slabosti inštituta so predvsem razdrobljenost raziskav, do določene mere zastarela infrastruktura, predvsem pomanjkanje določenih vrhunskih kosov opreme, ter nestimulativno nagrajevanje najboljših raziskovalcev. Ena od slabosti je tudi nezadostno motiviranje najboljših, da nadaljujejo svojo karierno pot na Kemijskem inštitutu. Število zaposlenih ni v sorazmerju s številom kakovostnih rezultatov, pri čemer je potrebno poudariti, da visoke faktorje vpliva lažje dosežejo nekatera področja raziskovanja npr. bioznanosti, raziskave materialov kot druga npr. kemijsko inženirstvo, analizna kemija. Zato sistem ocenjevanja, ki sledi zgolj točkovanju, ne zajema celostnega pregleda dela in ne omogoča celovitega pregleda posameznega odseka. Slabost do določene mere še vedno predstavlja tudi neprimerna komunikacija, ki namesto k sodelovanju znotraj odsekov in med odseki in laboratoriji vodi v pretirano tekmovalnost.“ 6 Ta po mnenju tožnice ne izpolnjuje niti osnovnih meril. 7 7. in 9. točka prvega odstavka 13. člena Pravilnika, pri čemer je v šesti pripravljalni vlogi z dne 30. 7. 2020 in sedmi pripravljalni vlogi z dne 18. 9. 2020 navedel, da gre le za napolnitev smernice iz 9. točke. 8 Recenzent je izpostavil relativno velik delež objav (tretjina) v revijah z nizkim faktorjem vpliva (okoli 1). 9 Tričlanska komisija je ugotovila, da so tožničini dosežki precej pod povprečjem, ki ga dosegajo raziskovalci, izvoljeni v naziv »znanstveni svetnik« na KI v zadnjih 5 letih« in da pri tožnici ni zaznati nobenih napredkov pri objavah v bolj kvalitetnih revijah. Toženka je ugotovila, da je tožnica v obdobju med leti 2017 in 2018 objavila le dva članka s faktorjem vpliva nad štiri in kar pet člankov s faktorjem vpliva okoli ali pod 1 ter da je povprečen faktor vpliva revij, v katerih je objavljala 2.3 in je za več kot polovico nižji od povprečnega faktorja vpliva revij, v katerih objavljajo raziskovalci toženke (povprečje 5.2 v obdobju 2017-2018). Toženka je še ugotovila, da tožnica ne izkazuje presežnih rezultatov niti pri ostalih merilih (A ali A3), ki so pomembni pri pridobitvi projektov. 10 Na primer: Šele v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2019 je pojasnila zakaj pri odločanju o tožničini vlogi ni poskušala pridobiti soglasja ARRS za odobritev preseganja priporočenega deleža. 11 Glej npr. Upravno sodišče RS Sodba II U 215/2021 , z dne 13. 10. 2021, 10. točka obrazložitve.