Jedro

Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka sam brez pooblaščenca, zato ga je treba zavreči, saj po določbi 3. odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit in pravno fakulteto. Po določbi 1. odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrže kot nedovoljen in prepozen.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka zahtevala, da se ji dodeli odvetnik po brezplačni pravni pomoči, ki bi jo zastopal, vendar ga ni dobila, ker je bilo ves čas zatrjevano, da je za zastopanje pooblastila odvetnico A.A. Tožnik pa je pooblastil odvetnika B.B., ki naj bi ga zastopal v tej zadevi, a je očitno prišlo do nesporazuma. Ves čas je tožnik mislil, da se bo nadaljevala tožba, ki jo je začela njegova odvetnica, ne pa da se bo postopek zoper toženo stranko umaknil. Zato tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, postopek za obnovo pa ponovi, sodišče pa naj mu dovoli, da ga v predmetni zadevi zastopa odvetnik, ki ga bo dobil z brezplačno pravno pomočjo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

V obravnavani zadevi je, kot izhaja iz podatkov v spisu, prvostopenjsko sodišče s sklepom opr. št. Pd 719/2010 z dne 13. 10. 2011 sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje in postopek ustavi. Sklep je bil sprejet na podlagi umika tožbe tožeče stranke z dne 12. 10. 2011. Navedeni sklep je postal pravnomočen dne 2. 11. 2011. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka z dne 22. 8. 2012, ki ga je vložil tožnik sam brez pooblaščenca, utemeljeno zavrglo. Po določbi 3. odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit in pravno fakulteto. Po določbi 1. odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona.

Izpodbijani sklep je v skladu s citiranimi zakonskimi določbami. Zato so pritožbene navedbe tožnika neutemeljene.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).