Jedro

Kljub temu, da je neto teža zaseženih rastlin konoplje znašala 234,68 grama, pa je potrebno pri presoji, ali je bil glede na količino prepovedane droge obtoženčev namen neupravičeno gojenje rastline konoplje za širšo uporabo (proizvodnja) ali pa le za lastno porabo, predvsem upoštevati, da je obtoženec posadil in gojil le štiri rastline konoplje, kar je nedvomno relativno majhna količina, ki sama po sebi še ne izkazuje, da je obtoženec prepovedano drogo proizvajal.

Izrek

I. Pritožbi zagovornikov obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženi A. A. iz razloga po 358. členu ZKP oprosti obtožbe, da je neupravičeno proizvajal rastline, ki so razvrščene kot prepovedane droge s tem, da je enkrat spomladi 2015, na naslovu ..., na parceli št. ... k. o. X., na njivi, velikosti 5 x 20 m, v lasti Občine ... in souporabi njegove matere B. B., med ostalo zelenjavo, posadil štiri sadike rastline konoplje, jih oskrboval, negoval in zalival vse do dne 3. 8. 2015, ko so rastline zrasle do višine od 110 cm do 180 cm, skupaj v neto teži 234, 68 grama, konoplja pa je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur. l. RS, št. 108/99 in 44/00) in Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 45/14) razvrščena kot prepovedana droga in spada v skupino I, pod zaporedno številko 32, obdolženi A. A. pa za proizvodnjo konoplje ni imel dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je ni gojil v industrijske namene, pri tem pa zasežena količina konoplje kaže, da je obdolženec ni gojil za osebno rabo, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ob uporabi 50. člena in 3. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1, določilo kazen pet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 je odločilo, da se zasežena prepovedana droga odvzame. Na podlagi določila četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP pa je odločilo, da obremenjujejo nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika, proračun.

2. Zoper sodbo so se pritožili obtoženčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti očitanega kaznivega dejanja; podrejeno, da spremeni odločitev o kazni oziroma pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) v prvem odstavku 4. člena določa, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona(1) vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo. Zakonski opis kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog v prvem odstavku 186. člena KZ-1 obsega več alternativno določenih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in promet (prodaja, ponuja na prodaj, zaradi prodaje kupuje, hrani itd.) s prepovedanimi drogami. Po obstoječi zakonski ureditvi je torej proizvodnja prepovedane droge rastline konoplje vsakršno gojenje te rastline, ne glede na količino, njeno kakovost in vsebovanost količine THC-ja. Vendar pa je v sodni praksi uveljavljeno stališče(2) v določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal, saj že iz same besede „proizvodnja“ izhaja, da gre za gojenje večje količine prepovedane droge, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku. V primerih, ko se storilcu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je zato potrebno ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da pridelava konoplje ni namenjena samo obdolženčevi lastni porabi.

5. Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega, da je spomladi 2015 v ... posadil štiri sadike konoplje rastline, jih oskrboval, negoval in zalival vse do dne 3. 8. 2015, ko so rastline zrasle do višine od 110 cm do 180 cm v neto teži 234,68 grama, pri čemer obtoženec ni imel dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je ni gojil v industrijske namene, zasežena količina konoplje pa kaže, da je obtoženec ni gojil za osebno rabo.

6. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenih očitkov zagovornikov, da je sodišče prve stopnje, ker se pri kajenju konoplje uporabijo zgolj vršički rastline, napačno upoštevalo neto težo konoplje 234,48 grama, kar naj bi po oceni pritožnikov potrjevalo tudi Poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), iz katerega izhaja, da so analizirali le 4,68 grama posušenih rastlinskih vrhov, to pa je teža, ki bi jo bilo mogoče očitati obtožencu. V Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog je namreč pod zaporedno številko 32 v skupini I kot prepovedana droga navedena rastlina konoplje, ne pa posamezni deli te rastline, zato je sodišče prve stopnje kot neto težo prepovedane droge pravilno upoštevalo težo celih posušenih rastlin, in ne le teže vršičkov zaseženih rastlin, ki so jih policisti poslali v preiskavo NFL oziroma le težo v preiskavi analizirane snovi. Navodila NFL, kaj naj policija pošlje v preiskavo v primerih zasega prepovedane droge konoplje rastline pa je v svoji izpovedbi pojasnil tudi policist C. C. 7. Utemeljeno pa zagovorniki s pritožbenimi navedbami, da so bile obtožencu zasežene zgolj štiri rastline konoplje in z navajanjem drugih v dokaznem postopku ugotovljenih okoliščin, vnašajo dvom v dokazne zaključke sodišča prve stopnje v točki 4 razlogov sodbe, da količina zasežene rastline konoplje v neto teži 234,68 grama, potrjuje, da jo je obtoženec gojil v večji količini, da se je ukvarjal z njeno pridelavo in prepovedane droge, ker je nezaposlen in živi z materjo, ki ima zelo slabe prihodke, ni gojil le za lastno uporabo. Kljub temu, da je neto teža zaseženih rastlin konoplje znašala 234,68 grama, pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno pri presoji, ali je bil glede na količino prepovedane droge obtoženčev namen neupravičeno gojenje rastline konoplje za širšo uporabo (proizvodnja) ali pa le za lastno porabo, predvsem upoštevati, da je obtoženec, kot pravilno izpostavljajo pritožniki, posadil in gojil le štiri rastline konoplje, kar je nedvomno relativno majhna količina, ki sama po sebi še ne izkazuje, da je obtoženec prepovedano drogo proizvajal. 8. Sodišče prve stopnje je sicer svojo presojo o krivdi obtoženca oprlo tudi na njegovo slabo premoženjsko stanje, vendar pa je bil v dokaznem postopku, kot utemeljeno navajajo pritožniki, z izpovedbo policista C. C. potrjen obtoženčev zagovor, da se je, kadar ni bil zaposlen, preživljal z nabiranjem borovnic in gozdnih sadežev ter s prodajo odpadnega materiala, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča obtoženčevo slabo finančno stanje ni okoliščina, ki bi potrjevala, da je obtoženec prepovedano drogo proizvajal. Upoštevaje navedeno ter nadaljnjo izpoved policista C. C., da je od občanov pridobil podatek, da obtoženec je uživalec konoplje rastline (kar sta zaslišana kot priči potrdila tudi obtoženčeva mati in bratranec) in da policija nima podatka, da bi kadar koli prodajal prepovedano drogo, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornikov, da z izvedenimi dokazi ni bil izpodbit obtoženčev zagovor, da je konopljo rastlino gojil izključno za lastno porabo oziroma ni mogoče na ravni prepričanja zaključiti, da je obtoženec prepovedano drogo gojil za širši krog ljudi in ne zgolj za lastno porabo.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obtoženčevih zagovornikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženega A. A., iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (prvi odstavek 394. člena ZKP) in se, ker je obtožencu izreklo oprostilno sodbo, do ostalih pritožbenih navedb pritožnikov ni opredeljevalo. Skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP je tudi odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

Op. št. (1): „Prepovedane droge so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v seznamu iz tretjega odstavka tega člena.“ Op. št. (2): Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 47924/2012 z dne 3. 12. 2012, I Ips 17128/2010 z dne 31. 1. 2013, I Ips 54601/2011 z dne 28. 3. 2013 in I Ips 53346/2012 z dne 28. 1. 2016