Jedro

V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba zakonite zastopnice oškodovanca M. P. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Trbovljah v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojenemu V. J. sklenilo, da se postopek ustavi.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku preklica pogojne obsodbe sodnik zasliši obsojenca, če je dosegljiv in opravi poizvedbe, da ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odločitev, nakar spise pošlje senatu (drugi odstavek 506. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). O preklicu pogojne obsodbe odloča senat, ki o seji obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca. Če stranke in oškodovanec, ki so bili v redu povabljeni ne pridejo, to ni ovira, da senat ne bi imel seje (tretji odstavek 506. člena ZKP). V četrtem odstavku 506. člena ZKP pa je določeno, kakšne so lahko odločitve sodišče, med katerimi je lahko tudi ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, vendar zakon ne določa ustavitve postopka zaradi nedosegljivosti obsojenca. Zato ima pritožnica prav ko zatrjuje, da sodišče ne bi smelo ustaviti postopka za preklic pogojne obsodbe zaradi tega, ker obsojenca ni bilo mogoče zaslišati, čeprav le-ta prebiva v tujini in ker ni bilo mogoče ugotoviti, v kakšnih razmerah živi in iz kakšnih razlogov ne plačuje redne preživnine oziroma ni poravnal zaostale preživnine.

5. V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP (glej člen 120 ZKP).

6. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

7. Zakonita zastopnica oškodovanca M. P. nima pravice do pritožbe (prvi odstavek 399. člena ZKP). Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP zavrglo.