Jedro

Bolj pomembno od izhodišča, da naj otrokovi stiki starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo enako, je izhodišče, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi.

V situaciji, ko ima predlagatelj (zaradi objektivnih okoliščin) stike z dečkoma le vsak drugi vikend in med počitnicami, med tednom pa zaradi oddaljenosti krajev bivanja pri skrbi za otroka ne more nasprotni udeleženki nikoli pomagati, je na njej vse breme skrbi za otroka: za njuno šolo, nego v času bolezni, prevoze k zdravnikom in na prostočasne dejavnosti ... Zaradi prevozov na stike in s stikov torej ne prihaja do kakšne neenakopravnosti med staršema - ne v objektivnem smislu ne v občutku otrok.

Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, po tem ko sta se udeleženca postopka o obsegu in vrsti stikov sporazumela ter jih uredila s sodno poravnavo, odločilo še, da prevoze sinov na stik in s stika z očetom zagotavlja predlagatelj.

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Predlaga “ustrezno“ spremembo sklepa ali pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zdi se mu pomembno, da je družina ob razpadu zunajzakonske skupnosti živela v Avstriji, po razpadu pa se je nasprotna udeleženka preselila v Slovenijo. Pojasnjuje, kako je doslej ves čas skrbel za prevoze dečkov na stik in s stika, zdaj pa tega ne zmore več, ker ob petkih ne bo imel na voljo avtomobila, saj ga bo do 20. ure zvečer rabila njegova partnerka zaradi zahtev nove službe. Opisuje, kakšni bi bili stroški nakupa dodatnega vozila. Izpostavlja, da čas na vožnji ni stik, tedaj se otrokoma ne more posvetiti. Zaključuje, da je sodišče celotno finančno, organizacijsko in časovno breme prevozov otrok na stike naložilo predlagatelju, pa za to ni navedlo utemeljenih razlogov. Odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker pritožnik (poleg sodne prakse) kot bistven razlog za drugačen način organiziranja prevozov na stik izpostavlja svoje težave s prevozi ob petkih, višje sodišče razume, da se pritožuje le zoper odločitev o petkovem prevozu na vikend stik, ne pa o prevozu s stika v nedeljo in o prevozih, povezanih s počitniškimi stiki.

6. Vrhovno sodišče RS1 je zavzelo načelno stališče, da naj bi oba roditelja skrbela za prevoze otrok na stike in s stikov, kar pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Stališču sledijo tudi višja sodišča.2 Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča pa dopuščajo tudi odstope od tega stališča v primeru tehtnih okoliščin,3 ki so med seboj zelo različne - gre na primer za hude spore med roditeljema; dejstvo, da stiki lahko potekajo le pod nadzorom (kar praviloma izključuje možnost, da bi roditelj, ki ima stik pod nadzorom, poskrbel za prevoz otrok); zdravstveno stanje otrok(a), ki izključuje uporabo javnega prevoza; situacije, ko eden od roditeljev nima avtomobila, drugi pa; upoštevanje posebnosti dogovarjanja o stikih (na otrokovo željo); včasih tudi za kombinacijo okoliščin … Pokaže torej se, da je (vsaj v sodni praksi višjih sodišč) odstopov celo več kot odločitev, ki sledijo osnovnemu izhodišču. V odločbi tega sodišča IV Cp 3197/2016 je bilo izpostavljeno, da je bolj pomembno od izhodišča, da naj otrokovi stiki starša tako v logističnem4 kot v finančnem smislu obremenjujejo enako, izhodišče, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi. Pri tem stališču višje sodišče vztraja in dodaja, da je treba na izvrševanje roditeljske pravice oziroma starševske skrbi vendarle gledati celovito, ne pa po njenih posameznih delih.

7. Ob presoji koristi mladoletnih sinov udeležencev postopka pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi nima nobene skrbi - oba udeleženca postopka imata vzoren in odgovoren odnos do stikov dečkov s predlagateljem5, ki se kaže v veselju otrok do stikov in v njuni čustveni povezanosti z očetom.6 Ob tem okoliščina, da le predlagatelj skrbi za prevoze sinov na stik in s stika, po prepričanju tega sodišča ne povzroča prav nobene nevarnosti, da bi dečka dobila občutek, da starša v odnosu do njiju nista enakopravna.

8. V situaciji, ko ima predlagatelj (zaradi objektivnih okoliščin) stike z dečkoma le vsak drugi vikend in med počitnicami, med tednom pa zaradi oddaljenosti krajev bivanja pri skrbi za otroka ne more nasprotni udeleženki nikoli pomagati, je na njej vse breme skrbi za otroka: za njuno šolo, nego v času bolezni, prevoze k zdravnikom in na prostočasne dejavnosti ... Zaradi prevozov na stike in s stikov torej ne prihaja do kakšne neenakopravnosti med staršema - ne v objektivnem smislu ne v občutku otrok. Stiki so torej v vseh pogledih urejeni v korist otrok, kar je odločilno.

9. Vprašanje udobja staršev pri izvedbi prevozov je drugotnega pomena. Vendarle je v konkretni situaciji pomembno tudi to, da si predlagatelj v 12 dneh, ko nima stikov z otrokoma, urnik in aktivnosti lahko načrtuje po svoje7; nasprotna udeleženka, zdravnica, ki v okviru programa specializacije kroži po različnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in se od nje pričakuje tudi občasno opravljanje dežurstev, pa svoj urnik v tem času prilagodi otrokoma in v času, ko imata stike s predlagateljem, opravi zahtevana dežurstva. Vprašanja, koliko avtomobilov imata na razpolago predlagatelj in nasprotna udeleženka, čigavi so, kdo in kdaj jih še uporablja ter kakšni so z avtomobilom povezani stroški, za odločitev niso bistvenega pomena. Za dva prevoza v štirinajstih dneh si je mogoče priskrbeti avtomobil tudi drugače, ne le z nakupom novega. Prav tako ni pomembno, kje je družina pred razpadom izvenzakonske skupnosti živela. Razhod družine prinese spremembe in nekatere so manj, druge pa poudarjeno neugodne. K razdalji, ki jo mora sedaj prevoziti predlagatelj, je prispevala tako selitev nasprotne udeleženke z otrokoma kot dve selitvi predlagatelja, ki sta jo še povečali.

10. Višje sodišče je že večkrat pojasnilo, da je način izvrševanja stikov predvsem stvar dogovora staršev oziroma otrok, ko so ti sposobni razumeti pomen sporazuma - 2. odstavek 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Sodišče jih uredi tedaj (in toliko), ko(likor) se starša o njih ne zmoreta sporazumeti. Tudi ko so urejeni, se starša o njihovem (drugačnem) izvrševanju smeta (in praviloma tudi morata) dogovarjati. Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.8 Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno sporazumevanje, včasih pa tudi prilagajanje staršev. Stiki bodo v največjo korist otrok prav takrat, ko bosta starša zmogla v takšnih situacijah s pogovorom in medsebojnim popuščanjem doseči dogovore. Odločitev sodišča o prevozih torej ne izključuje občasnega drugačnega dogovora med staršema, ki sta oba izkazala odgovoren odnos do stikov otrok.

11. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Podlaga za takšno odločitev je v 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.

1 Odločbi VS RS II Ips 558/2005 in II Ips 536/2009. 2 Prim. VSL sodbe IV Cp 1338/2015, IV Cp 1576/2015. 3 Prim. VS RS II Ips 536/2009, VSL odločbe IV Cp 2918/2008, IV Cp 2714/2015, IV Cp 3080/2016, IV Cp 3197/2016, IV Cp 2004/2017, IV Cp 2202/2018, VSC sklep Cp 14/2019, 4 Sem spada tudi časovni vidik. 5 Oče zna za fanta ustrezno poskrbeti, mati pa stike podpira tako na deklarativni kot na dejanski ravni in se zaveda, da rabita moški lik v življenju. 6 Obrazložitev v 7. točki izpodbijanega sklepa. 7 In si je delovnik prilagodil tako, da ob petkih, ko ima stik, z delom zaključi že ob enajstih. 8 Prim. VSL IV Cp 1905/2015.