Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 748/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.748.2019 Civilni oddelek

dodatni sklep o dedovanju ugotavljanje obsega dodatne zapuščine leasing pravica do odkupa stanovanja lastništvo stanovanja
Višje sodišče v Ljubljani
3. julij 2019

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo dediča, ki je zahteval dedovanje 2/3 spornega stanovanja, saj je bilo to stanovanje ob smrti zapustnika v leasingu in zapustnik ni bil njegov lastnik, temveč le imetnik pravice do odkupa. Sodišče je potrdilo, da je zapustnik imel pravico do odkupa, vendar je ta pravica prešla na njegove dediče po njegovi smrti. Pritožba ni bila utemeljena, saj dedič ni predlagal dodatnega sklepa o dedovanju pravic in obveznosti iz leasinga, temveč le o stanovanju, ki ni bilo v lasti zapustnika ob njegovi smrti.
  • Lastništvo spornega stanovanja ob smrti zapustnikaAli je zapustnik ob smrti bil lastnik spornega stanovanja ali le imetnik pravice do odkupa?
  • Dedovanje pravic in obveznosti iz leasingaAli dedič lahko zahteva dedovanje 2/3 stanovanja, ki je bilo predmet leasinga?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba dediča utemeljena glede na pravice in obveznosti iz leasinga?
  • Pravica do odkupa po izteku leasingaKdo ima pravico do odkupa stanovanja po izteku leasinga, če je zapustnik umrl pred iztekom leasinga?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinji S. V. in Z. P. krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dediča za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2. Dedič se je pravočasno pritožil. Sodišču predlaga, naj med dediče razdeli še 2/3 zapustnikovega stanovanja v D. S plačilom odkupnega obroka je to stanovanje po izteku leasinga postalo last zapustnika, upoštevaje izjavo R., d. o. o., z dne 18. 7. 2018 in notarsko overjeni sporazum leasingojemalcev, po katerem je imel zapustnik edini pravico odkupiti predmet leasinga. Sodišče napačno ugotavlja, da gre pri naknadno najdenem premoženju za 2/3 pravic in obveznosti iz pogodbe o leasingu št. 669/03 z dne 8. 7. 2003. Dedič tudi ni predlagal dodatnega sklepa o dedovanju glede pravic in obveznosti iz navedene pogodbe, ampak glede 2/3 stanovanja.

3. Na pritožbo sta odgovorili dedinji S. V. in Z. P. Predlagata njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Navajata, da je pritožba nepopolna, ker dedič ni navedel pritožbenih razlogov in podal opredeljenega pritožbenega predloga. Sicer pa dedinji pritrjujeta razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapuščina so stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku njegove smrti, ko se uvede dedovanje (prvi odstavek 123. člena Zakona o dedovanju v zvezi z 2. členom istega zakona; v nadaljevanju ZD). Zapuščinsko sodišče na podlagi 221. člena ZD izda dodatni sklep o dedovanju, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Pri tem gre za premoženje, ki sicer spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

6. Sporno stanovanje na dan zapustnikove smrti ni bilo last zapustnika, saj ga je ta že za življenja odtujil. Zapustnik je namreč stanovanje 8. 7. 2003 prodal R., d. o. o., Ljubljana. Slednja je istega dne stanovanje s pogodbo o leasingu št. 669/03 prepustila v uporabo trem leasingojemalcem, med katerimi je bil tudi zapustnik. Po 22. členu navedene pogodbe imajo leasingojemalci po izteku leasinga in plačilu zadnjega mesečnega obroka pravico odkupiti predmet leasinga. To pravico je brez dvoma imel tudi zapustnik, čeprav se v trenutku njegove smrti še niso stekli v pogodbi navedeni pogoji za realizacijo te pravice.

7. Pritožnik torej neupravičeno očita sodišču prve stopnje, da se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo s presojo pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o leasingu. Zapustnik je bil, kot že navedeno, v trenutku svoje smrti namreč samo imetnik opisane premoženjske pravice v zvezi s spornim stanovanjem, ne pa tudi lastnik stanovanja. Ker je dedič predlagal, naj sodišče z dodatnim sklepom o dedovanju med dediče razdeli 2/3 stanovanja, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, je bil takšen njegov predlog materialnopravno pravilno zavrnjen.

8. Pritožnik s sklicevanjem na notarsko overjeni sporazum z dne 19. 10. 2016 in izjavo leasingodajalke z dne 18. 7. 2018 drugačne odločitve o svojem predlogu ne more doseči. Zmotno je sicer stališče izpodbijanega sklepa, da bi morali leasingojemalci pridobiti soglasje leasingodajalke in skleniti aneks k pogodbi, če so želeli zapustniku prepustiti pravico do odkupa stanovanja po izteku leasinga. Takšen njihov sporazum namreč v ničemer ne posega v pravice leasingodajalke. Ta mora predmet leasinga prodati kateremukoli od leasingojemalcev, ki izkažejo, da so pogoji za odkup po 22. členu pogodbe izpolnjeni. Po presoji sodišča druge stopnje bi torej zapustnik, če bi bil še živ, glede na sporazum z dne 19. 10. 2016 lahko sam zahteval, naj mu leasingodajalka proda sporno stanovanje. Ker pa je zapustnik umrl pred iztekom leasinga, je ta pravica pripadla njegovim zakonitim dedičem; kdo so in kakšen je njihov dedni delež, je razvidno iz pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 19. 9. 2017. 9. Sodišče prve stopnje bi torej lahko z dodatnim sklepom odločilo le o dedovanju zapustnikove pravice do odkupa spornega stanovanja. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja dedič, potemtakem niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

10. Za zavrženje pritožbe, ki sta ga predlagali sodedinji, ni podlage. Opredeljena navedba zakonskih pritožbenih razlogov ni nujna sestavina pritožbe, zato ne gre za nepopolno vlogo. Sicer pa je dedič ustrezno pojasnil, zakaj se z izpodbijanim sklepom ne strinja in kaj predlaga pritožbenemu sodišču, s čimer je omogočil vsebinsko obravnavanje svoje pritožbe.

11. Dedinji ne glede na izid pritožbenega postopka nista upravičeni do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo. V zapuščinskem postopku namreč vsaka stranka trpi svoje stroške (prvi odstavek 174. člena ZD).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia