Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dedinji S. V. in Z. P. krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dediča za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
2. Dedič se je pravočasno pritožil. Sodišču predlaga, naj med dediče razdeli še 2/3 zapustnikovega stanovanja v D. S plačilom odkupnega obroka je to stanovanje po izteku leasinga postalo last zapustnika, upoštevaje izjavo R., d. o. o., z dne 18. 7. 2018 in notarsko overjeni sporazum leasingojemalcev, po katerem je imel zapustnik edini pravico odkupiti predmet leasinga. Sodišče napačno ugotavlja, da gre pri naknadno najdenem premoženju za 2/3 pravic in obveznosti iz pogodbe o leasingu št. 669/03 z dne 8. 7. 2003. Dedič tudi ni predlagal dodatnega sklepa o dedovanju glede pravic in obveznosti iz navedene pogodbe, ampak glede 2/3 stanovanja.
3. Na pritožbo sta odgovorili dedinji S. V. in Z. P. Predlagata njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Navajata, da je pritožba nepopolna, ker dedič ni navedel pritožbenih razlogov in podal opredeljenega pritožbenega predloga. Sicer pa dedinji pritrjujeta razlogom izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Zapuščina so stvari in pravice, ki so pripadale zapustniku v trenutku njegove smrti, ko se uvede dedovanje (prvi odstavek 123. člena Zakona o dedovanju v zvezi z 2. členom istega zakona; v nadaljevanju ZD). Zapuščinsko sodišče na podlagi 221. člena ZD izda dodatni sklep o dedovanju, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Pri tem gre za premoženje, ki sicer spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
6. Sporno stanovanje na dan zapustnikove smrti ni bilo last zapustnika, saj ga je ta že za življenja odtujil. Zapustnik je namreč stanovanje 8. 7. 2003 prodal R., d. o. o., Ljubljana. Slednja je istega dne stanovanje s pogodbo o leasingu št. 669/03 prepustila v uporabo trem leasingojemalcem, med katerimi je bil tudi zapustnik. Po 22. členu navedene pogodbe imajo leasingojemalci po izteku leasinga in plačilu zadnjega mesečnega obroka pravico odkupiti predmet leasinga. To pravico je brez dvoma imel tudi zapustnik, čeprav se v trenutku njegove smrti še niso stekli v pogodbi navedeni pogoji za realizacijo te pravice.
7. Pritožnik torej neupravičeno očita sodišču prve stopnje, da se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo s presojo pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o leasingu. Zapustnik je bil, kot že navedeno, v trenutku svoje smrti namreč samo imetnik opisane premoženjske pravice v zvezi s spornim stanovanjem, ne pa tudi lastnik stanovanja. Ker je dedič predlagal, naj sodišče z dodatnim sklepom o dedovanju med dediče razdeli 2/3 stanovanja, pri tem pa vztraja tudi v pritožbi, je bil takšen njegov predlog materialnopravno pravilno zavrnjen.
8. Pritožnik s sklicevanjem na notarsko overjeni sporazum z dne 19. 10. 2016 in izjavo leasingodajalke z dne 18. 7. 2018 drugačne odločitve o svojem predlogu ne more doseči. Zmotno je sicer stališče izpodbijanega sklepa, da bi morali leasingojemalci pridobiti soglasje leasingodajalke in skleniti aneks k pogodbi, če so želeli zapustniku prepustiti pravico do odkupa stanovanja po izteku leasinga. Takšen njihov sporazum namreč v ničemer ne posega v pravice leasingodajalke. Ta mora predmet leasinga prodati kateremukoli od leasingojemalcev, ki izkažejo, da so pogoji za odkup po 22. členu pogodbe izpolnjeni. Po presoji sodišča druge stopnje bi torej zapustnik, če bi bil še živ, glede na sporazum z dne 19. 10. 2016 lahko sam zahteval, naj mu leasingodajalka proda sporno stanovanje. Ker pa je zapustnik umrl pred iztekom leasinga, je ta pravica pripadla njegovim zakonitim dedičem; kdo so in kakšen je njihov dedni delež, je razvidno iz pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 19. 9. 2017. 9. Sodišče prve stopnje bi torej lahko z dodatnim sklepom odločilo le o dedovanju zapustnikove pravice do odkupa spornega stanovanja. Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja dedič, potemtakem niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
10. Za zavrženje pritožbe, ki sta ga predlagali sodedinji, ni podlage. Opredeljena navedba zakonskih pritožbenih razlogov ni nujna sestavina pritožbe, zato ne gre za nepopolno vlogo. Sicer pa je dedič ustrezno pojasnil, zakaj se z izpodbijanim sklepom ne strinja in kaj predlaga pritožbenemu sodišču, s čimer je omogočil vsebinsko obravnavanje svoje pritožbe.
11. Dedinji ne glede na izid pritožbenega postopka nista upravičeni do povračila svojih stroškov za odgovor na pritožbo. V zapuščinskem postopku namreč vsaka stranka trpi svoje stroške (prvi odstavek 174. člena ZD).