Jedro

Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP.

Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se pritožba predlagateljev z dne 26.5.2009 zoper sklep istega sodišča z dne 29.4.2009 šteje za umaknjeno. Predlagatelja namreč v odločenem roku nista plačala predpisane sodbe takse za pritožbo.

2. Predlagatelja sta se pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlagata razveljavitev sklepa. Menita, da jima je sodišče prve stopnje neupravičeno odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Plačilo sodne takse je namreč procesna predpostavka le takrat, ko to določa ustrezen procesni zakon. Niti Zakon o nepravdnem postopku niti kak drug zakon ne določa, da je plačilo sodne takse za pritožbo v nepravdnem postopku procesna predpostavka. Takšnega sklepanja ne omogoča niti analogna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku. Sodišče bi zato lahko štelo, da je pritožba umaknjena, le v primeru, če bi bilo to v zakonu izrecno določeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je v obravnavanem primeru zaradi neplačila sodne takse za pritožbo nastopila fikcija umika pritožbe. Po 3. odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB-3, 45/08 in 57/09) v zvezi s 1. odstavkom istega člena se šteje, da je pritožba umaknjena, če v določenem roku ni plačana sodna taksa zanjo. Isto pravilo se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Uradni list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku.

5. Predlagatelja priznavata, da predpisane sodne takse nista plačala. Tudi ne oporekata dejstvu, da sta bila v plačilnem nalogu posebej opozorjena na posledice neplačila. Zmotno pa je njuno pritožbeno stališče, da bi morala biti fikcija umika pritožbe izrecno določena v ZNP.

6. Za dopustnost posega v ustavno pravico, kakršna je tudi pravica do pritožbe, zadošča, da je takšen poseg predpisan z zakonom. Ker ZNP ne ureja nepravdnega postopka v celoti, je treba vedno, kadar neko vprašanje s tem ali drugim zakonom ni drugače urejeno, smiselno uporabiti določbe ZPP. Enako velja za druge procesne zakone, ki poleg najpomembnejših načel posameznega postopka v glavnem vsebujejo samo tista procesna pravila, ki se razlikujejo od pravil pravdnega postopka. Nobene potrebe torej ni, da bi moralo biti plačilo sodne takse kot procesna predpostavka posebej določeno v vsakem procesnem zakonu.

7. Odveč je tudi pritožbeno sklicevanje na zemljiškoknjižni in registrski postopek, sploh, ker plačilo sodne takse za pritožbo v teh postopkih ni posebej ali drugače urejeno. Res je, da smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Po presoji pritožbenega sodišča interese udeležencev postopka za dovolitev nujne poti v zadostni meri varujejo splošne določbe ZNP. Tudi narava obravnavanega spora ne nasprotuje razlagi, po kateri je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka. Sicer pa predlagatelja v svoji pritožbi ne navajata nobene okoliščine, ki bi lahko opravičila odstop od navedenega pravila in neupoštevanje njegovih pravnih posledic.

8. Potemtakem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.