Jedro

Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da točka I.b glasi: "Med tednom, v sredo, ko oče prevzame otroka v vrtcu/šoli po končanih obveznostih oziroma na naslovu matere do 15.30 ure, do četrtka zjutraj, ko ju pripelje v vrtec/šolo oziroma na naslov matere do 9.00 ure." ter se črta točka I.c izreka.

II. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca ter v celoti pritožba predlagateljice zavrneta.

III. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče delno ugodilo predlogoma udeležencev za spremembo stikov med njunima mladoletnima otrokoma A. A., roj. ... in B. B. roj. ... ter očetom C. C., ki so bili določeni s sodbo poravnavo sklenjeno dne 23. 7. 2020 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. N 158/2020, popravljeno s sklepom istega sodišča z dne 29. 7. 2020, in sicer tako, da potekajo vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure, ko oče mladoletna otroka prevzame na naslovu matere do ponedeljka zjutraj, ko ju odpelje v vrtec oziroma v šolo ali vrne na naslov matere do 9.00 ure (točka I.a izreka), v tednu, ko ni vikend stika, v sredo, ko oče prevzame otroka v vrtcu/šoli po končanih obveznostih oziroma na naslovu matere do 15.30 ure, do četrtka zjutraj, ko ju pripelje v vrtec/šolo oziroma na naslov matere do 9.00 ure (točka I.b izreka), v tednu, ko je vikend stik, v sredo, ko oče prevzame otroka v vrtcu/šoli po končanih obveznostih oziroma na naslovu matere do 15.30 ure, do 18.00 ure, ko ju pripelje na naslov matere (točka I.c izreka), ter v točkah I.d, e, f, g, h, i, j določilo stike očeta z otrokoma v času rojstnih dni otrok, na dan, ko imata starša rojstni dan, za božične praznike, za novoletne praznike, za čas poletnih počitnic, za velikonočne praznike, za jesenske, zimske in prvomajske počitnice. V točki I.k izreka je naložilo staršema obveznost izročitve veljavnih dokumentov ter kartico zdravstvenega zavarovanja ter pod točko I.l, da se tako določeni stiki lahko spremenijo ali dodajo novi če o tem obstaja predhodno soglasje obeh staršev ob upoštevanju koristi otrok. Ostale predloge udeležencev je sodišče zavrnilo (točka II. izreka) ter odločilo, da nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka (točka III. izreka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve točke I.a izreka sklepa (točka IV. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlagata pritožbo oba udeleženca. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper točke I.c in h izpodbijanega sklepa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nesprejemljivo je da otroka pri njem ne bi prespala z vsake srede na četrtek, ker so stiki mladoletnih otrok in očeta od 15.30 ure z vrnitvijo otrok do 18.00 ure na naslov matere, z vključenimi vožnjami v obe smeri v največji prometni konici, v nasprotju s koristmi otrok. Stiki so po nepotrebnem omejeni, ker bi bilo za otroka najbolje, da se v okolju očeta umirita, da oče poskrbi za njuno prehrano, jima pomaga pri šolskih obveznostih, da preživijo prosti čas skupaj ter ju nato umirjeno spravi spat in da gresta drugi dan umirjeno in brez stresa v šolo oziroma v vrtec. Sklicuje se tudi na ustno dopolnitev izvedenskega mnenja, kjer izvedenka navaja, da za prespanje otrok ne vidi nobenih ovir. Nadalje očita, da sklep nima obrazložitve, zakaj je sodišče zavrnilo njegov predlog, da stiki trajajo po deset dni neprekinjeno izmenjaje tekom celotnih dvomesečnih poletnih počitnic.

3. Predlagateljica - mati vlaga pritožbo iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Graja neustreznost razlogov s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za postavitev izvedenca psihiatra ter očita pomanjkljivosti v izreku sklepa, ki ne omogočajo njegove popolne realizacije v morebitnem izvršilnem postopku ter očita nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Glede prevzema in predaje otrok poudarja, da je potrebno določno označiti kam oče odpelje otroka v času, ko sta ta v šoli oziroma vrtcu torej da se otroke predajo v šolo oziroma vrtec v času, ko otroka obiskujeta šolo in vrtec oziroma izven tega časa na naslov matere. Nadalje očita, da v 2. alineji točke e ni determiniran čas prevzema otroka s strani matere. Nadalje očita, da je v točki f sodišče stik določilo v nasprotju z zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ker 24. 12. ne predstavlja niti praznika niti dela prostega dneva. Enako očita tudi glede določitve stika pod točko g. V točki h sodišče ni določilo ure in časa prevzema in vrnitve otrok po izvedbi stika. Meni, da gre za nasprotje v izreku v točki j, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je sodišče zapisalo, da se zimske in prvomajske počitnice razdelijo do 1/2 pri vsakem izmed staršev, pri čemer je mater opredeljevalo, da gre za njen stik z obema otrokoma tako prvi kot naslednji vikend. Mati pa stikov ne izvaja, saj gre za njeno varstvo in vzgojo otrok. Zaradi nezmožnosti vzpostavitve kvalitetne starševske komunikacije glede izvedbe stikov jih je potrebno določiti natančno, bi moralo sodišče pod točko I navesti, da se stiki lahko spremenijo ali dodajo novi le, če o tem obstaja predhodno pisno soglasje med obema staršema. Komunikacija med staršema je v pretežnem delu v pisni obliki, zato je tak način določanja obličnosti sporazuma nujen. Nadalje graja točko III glede odločitve o stroških postopka. Meni, da bi dokaz s poročilom detektivske agencije sodišče moralo šteti kot skupen strošek. Navaja razloge za takšno odločitev. Nadalje meni, da so razlogi, s katerimi je sodišče zavrnilo postopno izvajanje stikov ter nadzorovane stike v predhodnem obdobju, nepravilni in v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Sodišče bi moralo preučiti kakšna je dejanska odvisnost očeta od alkohola. Zgolj dejstva udeleževanja tretmajev v zvezi z vzdrževanjem abstinence ne more dokazovati njegovega dejansko izkazanega statusa abstinence v času, ko je na stikih z otrokoma. Nadalje meni, da je neobičajno, da so vikend stiki določeni v času od sobote do ponedeljka in ne v času prostih ur oziroma dni otrok, torej od petka do nedelje zvečer. Izključno v korist obeh otrok bi bilo, da se stik očeta z njim zaključi v nedeljo popoldan.

4. Pritožba očeta je delno utemeljena, pritožba matere pa je neutemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče na novo določilo stike med očetom ter sedemletno hčerko in štiriletnim sinom nepravdnih strank, ker je sodišče po skrbno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da so se spremenile razmere na katerih je temeljila poravnava z dne 23. 7. 2020, stiki se dejansko niso izvajali, starša pa dogovora, ki bi bil v času odločanja v največjo korist njunih mladoletnih otrok, nista bila zmožna sprejeti. Na podlagi skupne dokazne ocene, v katero je vključilo presojo mnenja CSD in izvedenskega mnenja izvedenke psihologije družine, je natančno opredelilo potek stikov med tednom, vikendi, počitnicami ter prazniki in posebej za rojstne dni.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče ni storilo kršitev na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ter da so tudi pritožbeni očitki kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo natančne in jasne razloge, zakaj izpodbijana odločitev ustrezno upošteva največjo korist mladoletnih otrok in je očitek pritožbe predlagateljice o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Tudi t.i. protispisnost (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana.

7. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene očitke o nedoločljivosti, o določitvi stikov v nasprotju z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji ter s Pravilnikom o šolskem koledarju, ki naj bi bili storjeni z zapisi poteka stikov v točkah I.a in I.b, v 2. alineji točke e, v točki f, v točki g, v točki h in v točki j. Razumljivo je in mora biti tudi udeležencema tega postopka, da na dneve, ko otroka ne bosta v šoli ali vrtcu, ju bo oče prevzel in oddal na domu matere. Povsem logično je nadalje, da na dan, ko otroka nista na stiku pri očetu, ju mati v primeru svojega rojstnega dneva, ne bo prevzemala oziroma predajala očetu. Tudi pri določitvi načina preživljanja praznikov s staršema je sodišče ustrezno upoštevalo in varovalo koristi obeh mladoletnih otrok kot tudi enakovredno porazdelitev teh dni med oba starša. Ura in čas prevzema otrok v točki h bosta del pisnega dogovora o preživljanju poletnih počitnic.

8. Izrek sklepa ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi niti razlogom sklepa, ki v celoti omogočajo njegov preizkus. V posameznih odstavkih točke I. izreka, zapisan način izvajanja očetovih stikov ter preživljanja praznikov in počitnic, je razumljiv in dovolj določen, tako glede začetka in zaključka časovnega poteka stika, kot določitve mesta, kjer oče otroka prevzame in ju preda. Enako velja za mamo na dan njenega rojstnega dne. Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.

9. Tudi odločitev pod točko I.l, da se tako določeni stiki lahko spremenijo ali dodajo novi, če o tem obstaja predhodno soglasje med obema staršema, upoštevajoč tudi koristi otrok, ne potrebuje natančnejše določitve. Ker predlagateljica sama navaja, da poteka komunikacija med udeležencema v pretežnem delu v pisni obliki, izhaja iz tega, da bo morebitni dodatni dogovor dosežen na podlagi njune pisne komunikacije.

10. Nadalje predlagateljica očita, da so razlogi, ki jih je sodišče navedlo v izogib določanja postopnega izvajanja stikov, z izvedbo nadzorovanih stikov v predhodnem obdobju, pravno nepravilni in v nasprotju s podanim mnenjem izvedenke D. D. Sodišče druge stopnje v celoti povzema razloge sodišča prve stopnje iz točk 11, 19 in 20 obrazložitve. Predlog matere glede nadzorovanega poteka stikov oziroma nadzorovane predaje otrokov na stik, predstavlja predlog za izrek ukrepa trajnejšega značaja, in sicer nadzora nad izvajanjem starševske skrbi oziroma omejevanja stikov. Za izrek ukrepov trajnejšega značaja je pogoj ugotovitev, da je otrok ogrožen. Tako mnenje CSD in izpoved strokovne delavke CSD, kot izvedensko mnenje ter odgovori izvedenke, ne potrjujejo pomislekov predlagateljice glede dejanskega vzdržavanja abstinence nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je z natančno oceno vseh izvedenih dokazov prepričljivo ugotovilo, da ogroženost otrok s strani očeta ni podana ter zato presodilo, da ni pogojev za omejevanje stikov z mladoletnima otrokoma.

11.Pritožba predlagateljice je neutemeljena tudi v delu, ko se zavzema za določitev vikend stikov očeta z mladoletnima otrokoma v času od petka popoldne do nedelje zvečer, ker naj bi bila takšna določitev vikend stikov običajna. Sodišče prve stopnje je v točki 26 obrazložitve navedlo, da je tudi v tem delu sledilo izvedenskemu mnenju in mnenju CSD, saj je izvedenka kot možni način izvajanja vikend stikov navedla, da se ti izvajajo od sobote do ponedeljka zjutraj (na list št. 339 v spisu).

12.Sodišče druge stopnje prav tako ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da je sodišče v nasprotju z določbo 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) odločilo, da dokaz s poročilom detektivske agencije ni skupni strošek. Zaradi nepotrebnega ponavljanja sodišče druge stopnje povzema razloge iz točke 29 obrazložitve, katerih bistvo je, da stroški detektivskega dela niso nastali po krivdi nasprotnega udeleženca, zato ni pravne podlage, da mu jih sodišče naloži v plačilo.

K pritožbi nasprotnega udeleženca:

13.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in v okviru tega tudi dejstvo, da nasprotni udeleženec ustrezno prepoznava potrebo otrok, da je zanje sposoben poskrbeti, da so nočitve otrok pri očetu v njuno največjo korist, da je očetov dom varen za izvajanje stikov, da je nasprotni udeleženec za otroka sposoben ustrezno poskrbeti ter da nočitve otrok pri očetu zanju ne predstavljajo nobene ogroženosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče v nasprotju z otrokovimi koristmi odločilo, da otroka v tednu, ko je vikend stik, v sredo, pri očetu ne prespita temveč, da ju oče prevzame v vrtcu oziroma v šoli oziroma na naslovu matere ob 15.30 ure in ju do 18.00 ure pripelje na naslov matere. Podatek bivališč, kjer starša živita potrjuje, da bi izvajanje stikov med tednom, v sredo, z obveznostjo, da oče otroka pripelje na naslov matere ob 18.00 uri, povzročilo otrokoma dodatne obremenitve ter so zato ti stiki nepotrebno omejeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tudi oče v odnosu do otrok ljubeč ter, da izraža ustrezen podporen odnos, razume njune osnovne potrebe ter se trudi zagotoviti njune potrebe in želje. Ob zaključku, ki ga potrjujejo strokovne ugotovitve, da je nasprotni udeleženec sposoben samostojno izvajati stike z otrokoma ter da je prenočevanje otrok pri očetu v korist krepitve odnosa, je v tem delu pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena.

14.Sodišče druge stopnje je zato ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo odločitev v točki I.b ter črtalo točko I.c. Sklep sodišča prve stopnje je v tem delu spremenilo tako, da se stik očeta z mladoletnima otrokoma med tednom v sredo izvede tako, da ju oče prevzame v šoli oziroma vrtcu oziroma na naslovu matere do 15.30 ure in traja do četrtka zjutraj, ko ju pripelje v vrtec oziroma šolo oziroma na naslov matere do 9.00 ure.

15.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta udeleženca postopka - mama in oče, kljub izpostavljeni konfliktnosti njunega odnosa, že tekom postopka dogovorila in tudi izvajala določene stike očeta in otrok in s tem izkazala sposobnost za potrebno starševsko sodelovanje in za uspešno dopolnjevanje starševske skrbi obeh. Za otroka udeležencev je zelo pomembno ohranjanje in krepitev čustvene vezi z vsakim od staršev. Stiki kot jih je sodišče določilo z izpodbijanim sklepom in jih sodišče druge stopnje še delno razširilo, bodo omogočili vzpostaviti ustrezno vez z vsakim od staršev. Ta odločitev je tudi ustrezna vzpodbuda staršema, da sprejmeta novo situacijo in svoj nadaljnji odnos osredotočita na dobrobit A. A. in B. B., ki ne glede na prenehanje njune življenjske skupnosti ostajata njuna skupna otroka za vedno.

16.V presežku sodišče druge stopnje pritožbene razloge očeta zavrača kot neutemeljene. Odločitev sodišča o izvajanju stikov v času poletnih počitnic v trajanju sedem dni neprekinjeno, je v skladu s koristmi mladoletnih otrok. Pri tem je sodišče ustrezno sledilo izvedenskemu mnenju ter upoštevalo konkretno ugotovljene okoliščine, zlasti starost mladoletnih otrok.

17.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pritožbo predlagateljice pa je v celoti zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1.

-------------------------------

1Strokovnjaki družinske psihologije opozarjajo, da vpletenost otrok v partnerski konflikt, ki se leta ne umiri, predstavlja čustveno zlorabo, ki povzroča pri otrocih dolgotrajno spremenjen osebnostni razvoj.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.