Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženca za obnovo postopka, zavrglo.
Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo ugodi. Navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit, saj je sodišče, ne da bi vpogledalo v spis In 1514/2007, odločilo, da je bil toženec o izvršilnem postopku obveščen že pred novembrom 2010. Sklepanje na navedeno, zgolj na podlagi opravilne številke zadeve, ne predstavlja resne in verodostojne presoje resničnega dejanskega stanja. Poudarja, da tožeča stranka razpolaga z dvema izvršilnima naslovoma za izterjavo iste terjatve.
Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Poudarja, da izvršilni postopek In 1514/2007, ne teče zoper toženca, temveč zoper ostale tri dolžnike.
Pritožba ni utemeljena.
Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka (prvi odstavek 398. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog toženca za obnovo postopka kot nedovoljen zavrglo. Navedlo je, da ne verjame tožencu, da je za postopek In 1514/2007 izvedel šele zadnji teden novembra 2010, saj je iz opravilne številke mogoče ugotoviti, da se je izvršilni postopek začel že v letu 2007 in ni verjeti, da toženec o postopku v treh letih ni bil obveščen. Res je takšna obrazložitev podana pavšalno, vendar je zaključek sodišča prve stopnje pravilen, saj izhaja že iz neprerekanih trditev v konkretnem pravdnem postopku. Tožeča stranka je namreč že v pripravljalni vlogi z dne 27. 12. 2008 (list. št. 25), ki je bila dne 27. 1. 2009 posredovana tudi pooblaščencu toženca, navedla, da je pred izvršilnim oddelkom Okrajnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. In 1514/2007 v teku izvršilni postopek zoper E., d.o.o., A. d.o.o. in K. P. ter tudi, da v izvršilnem postopku še ni prejela nobenega poplačila. Ne držijo torej navedbe toženca, da je bil glede teka tega izvršilnega postopka seznanjen šele v novembru 2010, saj je bil glede na povedano, o dejstvu, da v zvezi s konkretnim kreditnim poslom že teče izvršilni postopek kot tudi o dejstvu, da se ta vodi zgolj zoper že navedene dolžnike, ne pa tudi zoper njega, seznanjen celo že pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi z dne 25. 3. 2010. Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno in zakonito zavrglo (395. člen ZPP).
Glede na povedano je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), toženec pa je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor tožeče stranke na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato jih tudi tožeča stranka nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).