Jedro

Ugovor krajevne pristojnosti je treba dati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor toženca glede krajevne nepristojnosti sodišča kot prepoznega zavrglo.

2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da bo zadevo obravnavalo pristojno sodišče v Novi Gorici. Navaja, da ob prejemu sklepa o izvršbi ni prejel listine, iz katere bi izhajalo, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je v primeru spora krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Zato v ugovoru zoper sklep o izvršbi v zvezi s tem ni navajal ničesar. Tudi v sklepu o izvršbi sodišče ni navedlo ničesar glede krajevne pristojnosti sodišča za primer pravde. Sodišče tudi v sklepu z dne 10. 4. 2014, ne v izreku in ne v obrazložitvi, ni navedlo, da je bil sklenjen med strankama pisni dogovor o pristojnosti sodišča v Ljubljani. Tudi sicer tožnica v spis pisnega sporazuma o dogovoru o krajevni pristojnosti ni vložila, niti ga toženec ni prejel. Hkrati z vložitvijo vloge z dne 9. 6. 2014 tožnica ni niti trdila, da je bil sklenjen pisni sporazum o krajevni pristojnosti, niti ta k vlogi (tožbi) ni bil priložen. Kljub pozivu, da naj mu sodišče takšen sporazum, če obstaja, pošlje, sodišče tega ni storilo. S takšnim ravnanjem mu je prikrajšalo pravico do izjave v postopku in mu odreklo pravico, da se o listini izjasni.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Konkretni postopek se je začel s predlogom za izvršbo. V njem je upnica (sedaj tožnica) uveljavljala tudi sporazum o krajevni pristojnosti s trditvijo, da je bila med upnico in dolžnikom (sedaj tožencem) dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v Ljubljani v primeru dolžnikovega ugovora. Sporazum je v predlogu tudi določno označila (kot pooblastilo), vse v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožba zmotno trdi, da bi morala sporazum tudi priložiti. Sklep o izvršbi, skupaj s predlogom za izvršbo (kot njegovim sestavnim delom), je dolžnik (toženec) prejel in je bil torej s sklicevanjem upnice na sporazum seznanjen in drugačne pritožbene trditve ne držijo. Ugovor krajevne pristojnosti bi moral dolžnik (toženec) podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (drugi odstavek 438. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). (1) Tudi drugi in šesti odstavek 62. člena ZIZ določata, da morata upnik že v predlogu za izvršbo, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, uveljavljati sporazum o krajevni pristojnosti, saj lahko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, pri čemer mora ugovor krajevne pristojnosti dati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

6. Kot rečeno, dolžnik (toženec) v ugovoru ni ugovarjal (dogovorjeni) krajevni pristojnosti, zato je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom VL 224684/2013 z dne 10. 4. 2014 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Tudi zoper ta sklep se dolžnik (toženec) ni pritožil, zato je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, da v pravdnem postopku odloči o utemeljenosti zahtevka. Dolžnik, sedaj toženec, je šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku ugovarjal krajevni pristojnosti sodišča prve stopnje, pri čemer pa je, glede na povedano, njegov ugovor prepozen. (2)

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato te stroške tožnica nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna upnikovo terjatev, značaj plačilnega naloga.

Op. št. (2): Primerjaj tudi odločbi VSL II Cp 6/2014, II Cp 2734/2011 in odločbo VSC Cpg 26/2009.